Planinska založba Slovenije – PZS, Ljubljana 1970 | Uredili: Tomaž BANOVEC, Mitja KILAR, Jože MUNDA, Franci SAVENC | za splet GŠ

VJA 1: Krma – Kot
VJA 2: Vrata
VJA 3: Martuljek—Beli potok
VJA 4: Krnica—Vršič
VJA 5: Planica
VJA 6: Možnica—Koritnica—Bavšica—Trenta
VJA 7: Dolina triglavskih jezer
Batognica
Bavški Grintavec / Bavški Grintavec
Bovški Gamsovec
Briceljk
Ciprnik
Cmir
Debela peč
Debeli vrh
Dolkova špica
Dovški Gamsovec
Dovški križ / Dovški križ (300) / Dovški križ (300)
Frdamane police/ Frdamane police (300)
Goličica – Planja – Kanceljni
Hribarice
Jalovec / Jalovec (500) / Jalovec (600)
Jerebica
Kanjavec
Kotova špica/ Kotova špica (500)
Kraj sten
Kriška stena
Kriški rob
Križ
Krn
Kukova špica
Lipnica
Loška stena
Luknja peč
Mala Goličica
Mala Mojstrovka (400) / Mala Mojstrovka
Mala Ponca (400) / Mala Ponca
Mala Tičarica
Mali Draški vrh
Mali Jalovec
Mali Prisojnik
Mali Oltar
Mali Ozebnik
Mangrt
Mišelj vrh
Morež / Morež
Nad Šitom glava
Oltarji
Ozebnik
Pelc nad Klonicami
Pihavec / Pihavec (600)
Planja
Plaski Vogel
Prisojnik – Škrbina v Zadnjem Prisojniku
Rakova špica
Razor (400) / Razor (600)
Ribežni
Rigljica
Rjavec
Rjavina / Rjavina
Robičje
Rob nad Zagačami
Rogljica
Rombon
Rusa peč
Rušica
Siljica
Skutnik
Slemenova špica
Spodnji Rokav
Srednja Ponca
Srednji Rokav
Srebrnjak / Srebrnjak
Stenar
Strug
Široka peč
Šite
Škrlatica / Škrlatica (400)
Škrnatarica / Škrnatarica (300)
Špik
Tošc
Trapez
Travnik / Travnik (500)
Trentski Pelc / Trentski Pelc
Triglav / Triglav (700) / Triglav (600)
Velika Goličica
Velika Mojstrovka
Veliki Oltar / Veliki Oltar (300)
Velika Ponca
Velika Tičarica
Velika Zelnarica
Veliki Draški vrh
Veliki Oltar
Veliki Ozebnik
Veliki Pelc
Veliki Prisojnik
Veliko Špičje
Vernar
Veverica
Vevnica
Visoka Ponca
Visoki Rokav (400)/ Visoki Rokav
V Koncu špica
Vratica
Vrh Krnic
Vrh Rup
Vrh za stenami
Vrbanova špica / Vrbanova špica
Vršac
Zadnja Mojstrovka
Zadnja Ponca
Zadnji Prisojnik
Zapotoški vrh
Vodnik, ki je pred vami, je tretje slovensko delo te vrste. Leta 1932 je izšel »Naš alpinizem«, ki ga je sestavil s pomočjo plezalskih tovarišev Mirko Kajzelj. V njem so natisnjeni obširni opisi skoraj vseh dotedanjih plezalnih vzponov v naših Alpah. Zbrani so bili iz domače in tuje planinske literature, dodano pa je bilo tudi mnogo novega, dotlej za javnost neznanega. Zemljevide in risbe z vrisanimi smermi je izdelal Herbert Drofenik. Vendar bi vse to sicer bogato in temeljito opravljeno delo še ne opravičevalo naslova »Naš alpinizem«, če ne bi knjiga obsegala še uvodnega članka Albina Torellija »Vrednota alpinizma« in obsežnega Kajzeljevega »Pregleda našega alpinizma«. Oba članka sta duhovna izpoved tedanje alpinistične avantgarde. Zato knjiga ni zgolj plezalni vodnik in bilanca plezalnega udejstvovanja, temveč hkrati manifest generacije in soočenje z vrstniki drugih narodov.
Dve desetletji pozneje je izšla knjiga »V naših stenah«. Sestavili so jo Igor Levstek, Rado Kočevar in Mitja Kilar, izdala pa Planinska zveza Slovenije leta 1954. Avtorji so se odločili za izbor plezalnih vzponov. Upoštevali so 99 smeri, ki so jih šteli v estetskem in težavnostnem pogledu med najtehtnejše in najbolj zanimive. Ker so vse tudi sami preplezali, so mogli opise sestaviti enotno in ocene težavnosti uskladiti. Za vris smeri so jim služile odlične fotografije naših sten. Kot skalaši so tudi oni napisali razmišljanje o vrednoti alpinizma. Zato lahko tudi to knjigo označimo kot izpoved mlade plezalske generacije, tokrat iz sredine našega stoletja.
Če bi hoteli biti v naštevanju plezalnih vodnikov popolni, bi morali omeniti še tuje vodnike, ki segajo na naše ozemlje, zlasti delo Hellmuta Schönerja »Julische Alpen« (München 1966). Vendar naj samo pripomnimo, da so starejša dela temeljito izčrpana v »Našem alpinizmu«, Schönerjev vodnik pa za slovenski del Julijcev v glavnem sloni na knjigi »V naših stenah«.
Povod za sedanji, naš tretji plezalni vodnik je bilo dejstvo, da sta prva dva že dolgo pošla. Ker ni kazalo, da bi tega ali onega preprosto ponatisnili, je Planinska zveza Slovenije sprožila misel za sestavo novega. Urednikom je naložila, naj prirede nov plezalni vodnik po slovenskih gorah, ki bi zajel vse plezalne smeri v stenah tostran naših državnih meja. Od vsega začetka smo se zavedali teže in odgovornosti sprejete naloge, vendar smo se dela lotili z dokajšnjim optimizmom, računajoč na vrsto ovir in zapletov, ki se bodo pojavili. Bistveno smo posegli v začetno zamisel le v tem, da smo nalogo razdelili na dvoje: posebej na vodnik za Julijce in posebej za Kamniške (Savinjske) Alpe in druge gore. To spremembo je narekoval potek našega dela, a tudi spoznanje, da bi bil skupni, celotni vodnik debela knjiga, prezajetna za priročno uporabo.
Naša knjiga je plezalni vodnik za vzhodne Julijske Alpe. Vsebuje plezalne vzpone, opravljene do konca leta 1968. Misli, da bi dodali zgodovinski pregled in pretres našega alpinizma ali ga skušali celo idejno vrednotiti, smo se odrekli. Menimo namreč, da so ta vprašanja preveč tehtna, da bi jih mogli na omejenih straneh dovolj izčrpno obravnavati, poenostavljeni orisi pa ne bi povedali nič novega. Vseskozi smo težili za tem, da zberemo opise o vseh vzponih, kolikor je pač mogoče. Izhodišče in dragocena pomočnika sta nam bila oba omenjena vodnika, reči moramo celo, da bi brez njiju te knjige ne bilo ali vsaj ne v taki obliki in s tako popolno vsebino. Razumljivo, da se nismo smeli zadovoljiti samo z gradivom, ki je bilo v vodnikih že natisnjeno. Nujno je bilo treba vključiti tudi opise, raztresene zlasti po »Planinskem vestniku« in »Planinski matici«, obenem pa izvrtati še opise o tistih prvenstvenih vzponih, za katere se je dalo izvedeti, da so bili opravljeni, a doslej še niso bili nikjer objavljeni.
To je bila naša osrednja naloga, ne pa tudi zadnja. Opisi po izčrpnosti in izrazju niso enotni, odvisni so pač od človeka, ki ga je napisal, in od časa, v katerem je nastal. Vse je bilo treba »prevesti« na kolikor se da enoten jezik, dati enotno podobo in skladno oceno. Pri tem nam je bila zgled knjiga »V naših stenah«. Na žalost je moralo ostati včasih le pri načelu, pri neuresničljivi želji. Pri geografskih imenih smo se držali najnovejšega zemljevida (PZS) Julijskih Alp iz leta 1969, pri navajanju višin sten, časov plezanja in ocen pa po razpoložljivih virih. Imena smeri smo morali večkrat prikrojiti po lastnem preudarku.
Stene smo razvrstili po dolinah, v okviru vsake doline pa orografsko, se pravi od leve proti desni, gledano v stene. Vsaki dolini smo dali svojo stotico; izjemi sta Krma in Kot, ki imata le po pol stotice. S tem smo želeli olajšati delo bodočim prirejevalcem vodnika, da bodo nove smeri lahko vstavljali, ne da bi morali preštevilčiti celotno knjigo. Doline si slede takole:
100 Krma, obdelal Mitja Kilar
150 Kot, obdelal Mitja Kilar
200 Vrata, obdelala Ljubo Juvan in Franci Savenc
300 Martuljek – Beli potok, obdelal Janez Krušic
400 Krnica – Vršič, obdelala Ljubo Juvan in Franci Savenc
500 Planica, obdelala Ljubo Juvan in Franci Savenc
600 Možnica – Koritnica – Bavšica – Trenta, obdelal Janez Krušic
700 Dolina triglavskih jezer, obdelal Mitja Kilar
Pri vsaki dolini podajamo najprej kratek pregled gora, ki jo obdajajo, s poudarkom na plezalsko bolj zanimivih stenah, in opozarjamo na planinske koče, ki so izhodišče za plezalske vzpone. O poteh iz koč na vrhove in nazaj naj se vsak pouči iz zemljevida Julijskih Alp (1 – 50.000, založila Planinska zveza za Slovenijo, 1969), zato jih le omenjamo. Nato slede posamezne smeri. O vsaki dajemo podatke po temle zaporedju: številka smeri (variante so označene še z »a«, »b« itd.), ime smeri, prvi plezalci in datum prvega vzpona, kje je bil vzpon že opisan, ocena vzpona, višina stene, čas plezanja; opis dostopa do stene in čas; opis vzpona; opis sestopa in čas. Nekateri vzponi so bili doslej že večkrat opisani, vendar navajamo le eno, najpomembnejšo objavo, običajno v vodnikih »Naš alpinizem« in »V naših stenah«. Nekateri drugi vzponi so bili v tisku le registrirani, na kratko omenjeni; navajamo pač to omembo.
Samo opisi vzponov za sodobni vodnik niso dovolj. Zato objavljamo tudi fotografije vseh pomembnejših sten z vrisanimi smermi in njihovimi številkami. Iz tehničnih razlogov so na slikah smeri označene z dvomestnimi števili, torej brez stotic, v legendah ob slikah pa so navedene polne številke.
Če ne štejemo variant, je v tej knjigi opisanih 447 plezalnih smeri. Gre torej za najpopolnejši vodnik doslej. Vendar si ne upamo trditi, da je opisano prav vse, kar je bilo preplezano v naših Julijcih. Zato prosimo tiste, ki poznajo kakšno spregledano smer, da njen opis pošljejo Planinski zvezi Slovenije (Ljubljana, Dvoržakova 9). To velja seveda tudi za vse nove, prvenstvene smeri, a tudi za popravke ali dopolnila k že opisanemu. Tako se bo gradivo dopolnjevalo in čistilo za bodoče izdaje vodnika.
OCENJEVANJE PLEZALNIH VZPONOV
Čeprav ima ocenjevanje vzponov bogato tradicijo (prvi se ga je lotil leta 1894 F. Benesch), še vedno nimamo težavnostne skale, ki bi ustrezala v celoti. Ni namreč objektivnih meril in tudi ne obrazca za izračunavanje – ocene so le subjektivne.
Pri nas sta ta vprašanja obravnavala oba dosedanja plezalna vodnika, in to zelo dobro, saj so ju sestavili naši najboljši praktiki. V zadnjih petnajstih letih pa je bilo uveljavljenih spet več novosti, Union Internationale des Assotiations Alpines (UIAA) pa je celo sprejela enotno težavnostno skalo. Za sedanji vodnik smo zato izdelali novo lestvico v soglasju s skalo UIAA. Žal pa je bilo nemogoče, da bi na tej osnovi preverili in prilagodili tudi vse opise vzponov, ki jih objavljamo, in zato skalo le navajamo:
1. Razlikovati moramo prosto plezanje od tehničnega. Če uporabljamo tehnične pripomočke (klini, zagozde, zanke ipd.) le za varovanje (vmesni klini, klini na varovališčih ipd.), je to še vedno prosto plezanje in ne tehnično.
2. Za označevanje težav prostega plezanja je določenih šest stopenj, vsaka pa ima še tri podstopnje (npr. V+ = zgornja meja pete stopnje, V = peta stopnja, V- = spodnja meja pete stopnje). Podstopnje uporabljamo vsaj od vključno III. stopnje dalje. Zgornja meja plezalskih možnosti je omejena s VI+. Če pri varovanju uporabljamo svedrovce, dodamo oceni »e« (npr. V+ e). Težave tehničnega plezanja označujemo z »A« (artificiel) in arabsko številko (od 1 do 4). Tudi tu dodamo »e«, če uporabljamo svedrovce.
3. Ker samo s številkami ne moremo označiti vseh težav vzpona, dodajamo še:
a) karakteristične posebnosti:
– izpostavljenost,
– napornost (fizična in psihična),
– previsnost,
– napredovanje s trenjem,
– objektivne nevarnosti (krušljivost, padajoče kamenje),
– orientacijske težave,
– možnost vrnitve iz določenega predela stene,
b) klimatske pogoje:
– pogosta vlažnost ali zaledenelost v steni, alge,
– možnost naglih vremenskih sprememb;
c) potrebno opremo:
– razen najnujnejše (običajne) plezalne opreme posebej navedemo še specialno (zagozde, specialni klini);
č) druge važne informacije:
– struktura skale in njene značilnosti,
– dolžina ključnih mest,
– celotna višina smeri (variante),
– povprečni čas plezanja,
– možnosti za bivakiranje;
d) splošne pripombe:
– estetska vrednost smeri,
– možnosti plezanja v drugih, bližnjih predelih stene.
Pri opisih dolgih in težkih smeri naj bo za primerjavo navedena tudi približno enako težka smer (v istem ali bližnjem ostenju), ki pa mora biti mednarodno pomembna.
4. Oceno vzpona določa najtežje mesto v smeri. Če pa ima smer številne lažje raztežaje, naj bo to posebej omenjeno. Prav tako mora biti označeno, če so v smeri prosti in tehnični raztežaji. Oceno VI+ je bolje izpuščati, ker nima dokončne definicije in ker morajo biti skrajne težave razvidne že iz ocen posameznih mest in drugih podatkov (točka 3).
5. Ocena mora biti zasnovana na plezanju v prvotnih razmerah, se pravi brez zabitih klinov in drugih tehničnih pomagal. Če pa se določena smer pleza pogosto in je že opremljena s tehničnimi pripomočki, s čimer je plezanje seveda močno olajšano, naj se prvotna ocena navede vsaj v oklepaju.
6. V opisu smeri morajo biti navedeni tudi sestopi. Če je potreben spust in so zanj že zabiti klini, je treba točno navesti, kje je prvi klin in smer, v kateri so drugi.
7. Tehničnih težav v ledu (snegu) ni mogoče označiti po sedanjem sistemu, ker so v glavnem odvisne od trenutnega stanja oziroma vremenskih razmer. Zato naj bo v opisih takih smeri naveden le naklon v ločnih stopinjah ter nevarnosti plazov, visečih lednih grmad itd. Pri kombiniranih vzponih (skala – led) pa moramo podati obe oceni.
8. Pri opisih prvenstvenih vzponov naj bo ocena prvih plezalcev le pogojna, ker iz različnih (predvsem psihičnih) vzrokov navadno ni čisto realna. Predvideti je torej treba korekturo ponavljavcev; če jih še ni bilo, je treba pri oceni – v opisu – navesti: ocena prvih plezalcev.
Za lažje razumevanje številčnih ocen prostega plezanja objavljamo še razlago, čeprav je skala UIAA ne vsebuje; priredili smo jo za naše razmere.
I. Prva stopnja – lahko (lako, facile, unschwierig – leicht, facile): Stena je dokaj položna in močno razčlenjena (npr. grebeni in vesine izven nadelanih poti, kjer pa za napredovanje uporabljamo tudi roke). Oprimkov in stopov je veliko, so dobro opazni in sorazmerno veliki. Vrv še ni nujno potrebna.
II. Druga stopnja – srednje težko (srednje teško, non facile, mässig schwierig, pen difficile): Razmere so zelo podobne I. stopnji, le da je strmina večja, izpostavljenost sili k pazljivejšemu napredovanju. Priporočljivo je že uporabljati vrv, kline pa na stojiščih.
III. Tretja stopnja – težko (teško, mediocremente difficile, schwierig, assez difficile): Ta stopnja zaključuje spodnjo težavnostno skupino. Lahko jo že natančneje opredelimo s spodnjo in zgornjo mejo. Smeri ocenjene s to stopnjo, mestoma (npr. v kaminih) že zahtevajo znanje plezanja, predvsem pa je zanje značilna še večja izpostavljenost in tudi krušljivost. Kline na stojiščih izpuščamo le tedaj, če so za pravilno varovanje na voljo druge možnosti (skalni roglji ipd).
IV. Četrta stopnja – zelo težko (vrlo teško, difficile, sehr schwierig, difficile): Smeri te stopnje skoraj redno potekajo po stenah. Izpostavljenost je izrazita in zato že uporabljamo vmesne, varovalne kline.
V. Peta stopnja – izredno težko (izvanredno teško, molto difficile, besonders schwierig, tres difficile): Te smeri si v glavnem lahko dovolijo le dobro izurjeni plezalci, čeprav morda brez posebnega treninga. Potrebno je precejšnje tehnično znanje, popolno obvladanje telesa, vmesni klini pa so že pravilo. V smeri so lahko tudi lažji in krajši previsi.
VI. Šesta stopnja – skrajno težko (krajnje teško, estremamente difficile, ausserst schwierig, extrement difficile): Smeri VI. težavnostne stopnje zahtevajo veliko telesne moči in vzdržljivosti, zato je fizična priprava nujna. Zgornja meja (VI+) je tudi za najboljšega plezalca plezanje, ki je na meji padca.
Ocene za tehnično plezanje:
A1 – tehnično zelo težavno: Stena je strma, tehnični pripomočki se težje uporabljajo, ker je skala kompaktna ali krušljiva.
A2 – tehnično izredno težavno: Zelo težavna mesta, kjer se tehnični pripomočki težko uporabljajo. Stena je navpična ali previsna, plezanje zahteva veliko fizično moč in tehnične spretnosti.
A3 – tehnično skrajno težavno: Izredno težka mesta, kjer tehnične pripomočke zelo težko uporabljamo. Stena je povsem previsna in strehasta, navadno pa še krušljiva.
A4 – tehnično ekstremno težko: Ocena je redka in pridržana le za ekstremno težka mesta v strehastih ali močno previsnih detajlih, kjer tehnični pripomočki le slabo prijemljejo.
Tabela značilnih smeri za posamezne težavnostne stopnje in podstopnje je obvezen sestavni del vsakega plezalnega vodnika, saj služi za orientacijo pri ocenjevanju in mladim plezalcem za primerjanje moči. Našo tabelo smo pripravili le z največjim trudom, največ zaradi tega, ker nimamo dovolj smeri, v katerih bi bile težave enakomerno razporejene. Zato pač nekatere smeri v tabeli čisto ne ustrezajo težavnostni skali UIAA. Za primerjavo smo dodali še primere iz Paklenice in Dolomitov ter Wilder Kaiserja (iz revije Alpinismus, 1968, št. 10).
KRATICE:
NA = Naš alpinizem
NS = V naših stenah
PM = Planinska matica
PV = Planinski vestnik
reg. = registracija
S = sever
J = jug
V = vzhod
Z = zahod
m = meter
KRMA
Dolina Krma je nadaljevanje doline Radovna. Na vzhodni in južni strani jo omejuje gorski venec z vrhovi od Debele peči (2025 m) prek Draških vrhov (2132 m in 2243 m) do Tošca (2275 m), na zahodu pa gorski greben, ki se z vrha Rjavine (2532 m) spušča prek Luknje peči (2245 m), Dimnikov (2101 m) in Macesnovca (1926 m) v dolino in loči Krmo od Kota. Dolino zaključuje Vernar (2225 m).
Sredi doline je na veliki jasi Zasipska planina, kjer stoji Kovinarska koča (892 m). Do tu in še pol ure hoda naprej po dolini je mogoč prevoz z avtomobilom. Iz Krme vodijo udobne steze na Staničevo kočo (6 ur od Kovinarske koče) in Kredarico (7 ur) ter čez Bohinjska vratca v Vodnikovo kočo na Velem polju (4 ure). Od »garaž« (zadnje koče v dolini) se odcepi zaznamovana pot na Debelo peč (3 ure in pol), po kateri sestopajo plezalci vseh smeri v Debeli peči. Težišče plezalskega udejstvovanja je v severnem ostenju Draških vrhov in Tošca. Poraščeno pobočje Rjavine je manj zanimivo. Le značilni rob Temena je s svojim skoraj navpičnim stebrom privabil nekaj navez.
101 VZHODNI RAZ
Prva plezala Daro Dolar in Dušan Lasič 25. avgusta 1948 (PV 1948, 8 – reg.). Ocena III, spodnji del IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop od Kovinarske koče po lovski poti v Krnico, čez prvi skok in pod raz (2 uri).
Opis: Smer poteka po razu. Iz Krnice po lažjem svetu do vstopa. V spodnjem strmem delu je nekaj težjih mest, nato lažje na prvi vršič na razu. Navzdol in lažje na vrh.
Sestop po poti čez Lipanski vrh v Krmo (2-3 ure).

SEVERNA STENA
102 SMER JESIH – POTOČNIK
Prva plezala Pavla Jesih in Miha Potočnik 16. julija 1928 (NA 204 – 206). Ocena III, mestoma IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 101.
Opis: Vstop v najnižjem delu stene. Po drnastem svetu navzgor mimo stolpa. Po žlebovih desno do rušnate glave. Po polici desno do plazu pod kaminom, po plazu in po grapi do žmule (na desni trije stebri). Levo čez kratek previs, nato desno, po desni strani grape na stebrov raz. Po njem v kratko zarezo, nato prečnica desno v strm žleb. Dalje ves čas proti levi do široke drnaste police pod vrhom. Po njej na rob stene.
Sestop kot pri smeri 101.
103 SEKLOČEVA SMER
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 23. junija 1963.
Ocena IV, mestoma VI-, višina stene 300 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop v Krnico kot pri smeri 101, nato desno pod steno (2 uri in pol).
Opis: Vstop desno od navpičnega odloma. Po skrotju levo navzgor na gredino v prvi tretjini stene. Z gredine po stebru tik ob zajedi 2 raztežaja navzgor. Po polici levo in nazaj desno čez plati na stojišče (5 m levo od zajede). Naravnost navzgor po počeh (kk) na slabo stojišče. Še nekaj metrov navzgor in desno na stojišče na luski. Dalje naravnost navzgor v kotanjo v zajedi. Prek previsa v zajedi v veliko votlino (možic). Iz nje lažje navzgor več raztežajev do smeri 102 in po njej na rob stene.
Sestop kot pri smeri 101.
104 SREDNJI RAZ
Prvi plezali Staza Černič, Janez Krušic in Jože Novak 8. junija 1947 (PV 1948, 220 – 221 s sliko).
Ocena III, eno mesto V, višina stene 400 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 103 (3 ure).
Opis: Vstop v majhnem zatrepu na levi strani srednjega stebra. Raztežaj po kaminu, nato lahko proti levi. Po krušljivih ploščah na teraso, iz katere vodi značilna polička proti desni navzgor. Po njej do škrbine in nekaj metrov navzdol na rušnato polico. V smeri grebena do škrbine, kjer je stik prislonjenega stebra z glavnim masivom. Nekoliko desno navzdol ter po kaminu v masivni skali (40 m) na poličko. Kamin se tu izgubi. Po gladki zajedi z odklano zagozdo (20 m, V, kk). Zagozdi se ogneš na levi. Stojišče na zračnem pomolčku, čez previs (k) in raztežaj levo v dno velikega kamina. Raztežaj po njem, nato desno na rob in po njem do zelene police. Levo in na vršni greben, po njem lahko do vrha.
Sestop kot pri smeri 101.
105 SMER JEGLIČ – KUNAVER
Prva plezala Tone Jeglič in Aleš Kunaver julija 1953 (PV 1962, 384).
Ocena IV, eno mesto VI, višina stene 400 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop v Krnico kot pri smeri 101, nato desno po slabo vidni lovski stezi skozi gozd in navzgor po melišču ter položnih plateh do stene (3 ure).
Opis: Vstop v širokem žlebu. Po njem do slabega stojišča nad grmičkom, prečnica desno na rob in navzgor do grape. Po njej in levo okoli roba pod prevesni del stene. Po izredno težavni poči (kk, zagozde) do vznožja kamina. Po njem do previsa, ki ga obideš na desni strani. Še raztezaj desno navzgor in levo proti vrhu stebra. Ko prideš spet v težji svet, desno mimo dveh votlin v ozek kamin in po njem na vrh stebra. Levo po krušljivem svetu v grapo, ki jo zapre previs. Malo desno navzgor, nato proti levi na široko, strmo polico. Po njej okoli roba in po lažjem svetu na rob stene.
Sestop kot pri smeri 101.
106 SEVEROZAHODNI RAZ
Prva plezala Mitja Košir in Klavdij Mlekuž 24. septembra 1961 (PV 1962, 232 – reg.).
Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 105 in naprej v grapo zahodno od vrha (3 ure).
Opis: Iz majhnega zatrepa raztežaj po kaminu, nato 10 m levo po polici. Navzgor po drnastem pobočju in strmih ploščah. Tu rastejo macesni. Nad njimi poševno levo navzgor na veliko gruščasto gredino pod glavnim masivom stene. Z gredine po poševni polici desno navzgor 3 raztežaje na škrbino v razu. Prek škrbine 40 m v desno stran raza in ob prvi priložnosti po skrotju navzgor. Nato spet na raz, po njegovi levi strani na travnate police in 40 m po kaminu, ki pripelje na grebensko rez raza. Po rezi do škrbine (zelo ozka). Tu prestop v steno. Po lahkem skrotju navzgor proti levi po položnih ploščah do varovališča pri majhnem macesnu. Dalje čez rob v majhen zatrep. Iz njega naravnost navzgor po kaminskih pečeh raztežaj do police, ki vodi 5 m v desno. Po kaminih in počeh naravnost navzgor do roba stene.
Sestop kot pri smeri 101.

SEVERNA STENA
107 LEVA SMER
Prvi plezali Stanko Hudnik, Dana Kuralt in Stane Predalič 27. junija 1930 (NA 206).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 400 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop od Kovinarske koče po poti v Zgornjo Krmo in po grušču do stene (2 uri).
Opis: Vstop s plazu desno od velikega trikotnega jezika stene, ki moli globoko v prod. Ta jezik je piramidasta opora velikega stebra, ki se dviga do vrha in po katerem poteka ta smer. Po ploščah levo na stebrov raz. Po njem navzgor (odprt kot) do značilnih polic, ki prerežejo vso steno in potekajo desno navzgor (možen prestop v smer 108). 150 m desno, nato nazaj levo navzgor in okoli roba v žleb. Po njem in po kaminu (podaljšek žleba) ter desno skozi okno (odcep variante 107 a). Navzgor, levo in na vrh stebra. Gladka prečnica levo (70° – 80° naklonine). Po žlebiču do visokega kamina, po njem in prestop levo. Po razbitem svetu navzgor in izstop nekaj m levo od V vrha (Draški rob).
Sestop po travnatih vesinah do poti, po njej do Vodnikove koče in skozi Bohinjska vratca v Krmo (tri ure in pol).
107a JESENIŠKA VARIANTA
Jeseniški plezalci so plezali od okna nekoliko desno in nato naravnost navzgor. Izstopili so v žlebu desno od originalnega izstopa.
108 SMER DROFENIK – KAJZELJ
Prva plezala Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 22. julija 1928 (NA 208 – 209). Ocena IV, spodaj mestoma V, višina stene 400 m, čas plezanja 6-7 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop s plazu v vpadnici Z vrha, raztežaj levo od mesta, kjer sega melišče najvišje v steno (levo zgoraj značilen odlom). Prek kratke stopnje na široko, razčlenjeno gredo in po njej levo navzgor. Ko se greda konča, še levo okrog roba in navzdol v gruščast žleb. Po njem in skozi preduh v strehi na gladko gredo, ki drži proti levi. Po njej in okrog roba v navpično steno, naravnost navzgor. Pod značilnim previsnim pasom nekoliko levo in po težavnem kaminu, ki prereže omenjene previse. Na vrhu kamina prestop desno in čez previs na značilno polico, ki prereže vso steno. Nato lažje po kaminih in žlebovih na glavo, ki tvori vrh stebra. Pod gladko vršno steno desno navzdol in dolga prečnica (mestoma gladke plošče). V vpadnici vrha navzgor na višjo polico. Po njej na desno v prvo škrbino levo od Z vrha. V zgornjem delu so možne različne variante.
Sestop kot pri smeri 107.

109 DIREKTNA SMER
Prva plezala France Avčin in Dušan Lasič avgusta 1949 (PV 1963, 413). Ocena IV, višina stene 400 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop v vpadnici vrha. Po žlebu v značilno kotanjo. Iz nje po policah levo, do značilnih plošč. Čez nje proti desni v žleb. Dalje po levi strani žleba in po krušljivi steni na vrh.
Sestop kot pri smeri 107.
110 DESNA SMER
Prvi plezali Ljubo Juvan, Tone Sazonov in Lojze Šteblaj 1. julija 1962 (PV 1963, 413).
Ocena spodnji del IV (mestoma VI-), zgornji del II, višina stene 400 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop v kaminu levo od desnega stebra. Raztežaj navzgor, nato levo po polici in prek previsa v krušljiv svet. Navzgor po strmi steni in okrog roba desno prek plati v žleb. Po njem navzgor na polico. Nekaj m višje po ozki polički 10 m levo in čez previs (kk) na višjo polico. Nato desno in po žlebu na odklan zob. Dalje navzgor in ko postane žleb previsen, desno po polici v sosednji, položnejši žleb. Po njem desno navzgor in po razbitem svetu na široko polico v sredini stene. Po polici več raztežajev levo v grapo, po njej raztežaj navzgor in levo na raz. Po razu in ko se ta izgubi, po položni drnasti steni na rob stene.
Sestop kot pri smeri 107.

SEVEROZAHODNA STENA
111 SKRAJNI LEVI STEBER
Prva plezala Mitja Kilar in Vido Vavken 14. julija 1952 (NS 29 – 30).
Ocena V z mesti V+, višina stene 400 m, čas plezanja 6-7 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Steber prerežeta v spodnjem delu dve poči. Vstop v desni, delno rumeni poči. 20 m navzgor do police. Od tu tik ob desni strani poči prek dveh strmih pragov (k) na ozko poličko, prestop v desno na majhen raz ter po njem navzgor na drugo poličko (k v previsu). Prek strmega mesta v poč, ki se tu razširi v kamin. Po njem 15 m do majhne votline (k). Iz nje po previsni poči na polico, po kateri prečiš levo okoli 20 m do njenega konca, nato težaven prestop levo v plitvo zarezo, ki pripelje na gruščnato teraso (možic). En raztežaj poševno navzgor na rezino v desnem razu stebra. Prek strme stenice v žleb ter po njem 30 m do luknje pod prvo značilno polico, ki pelje iz žleba nazaj na raz (možic). Iz luknje čez streho (k, V) v naslednjo votlino (k) ter prečnica levo po krušljivi polici z rumeno prekinitvijo nazaj na raz. Po poči naravnost navzgor (k) v nekoliko lažji svet. Naslednji previsni skok obideš na desni strani prek navpičnega praga. Po krušljivi steni navzgor v smeri navpičnih poči v vrhnjem delu stene 20 m (k). Sedaj s slabega stojišča 5 m poševno proti desni po navpični steni do klina in prek previsa (k) na poličko. Po njej 5 m levo do zelenega stojišča (k). Po poči 5 m v oporni tehniki, nato razkorak ter prestop na levo stran poči. Prek dveh manjših previsov v boljši svet. Nekoliko desno in čez 10 m visok skok na polico, ki pripelje levo do luknje pod značilnim žlebom na desni strani stebra, ki je dobro viden iz doline. Prek kratkega praga v žleb in po njem do vrha stebra (50 m). Po lažjem svetu naravnost navzgor po krušljivi steni do suhega drevesca na ozkem grebenčku. Po njem skoraj do tam, kjer se združi s steno. 20 m po odprti steni navzgor in še 50 m do roba stene (možic).
Sestop kot pri smeri 107.
112 SMER VAVKEN – VEROVŠEK
Prva plezala Vido Vavken in Miha Verovšek 29. junija 1950 (NS 30 – reg.). Ocena IV, višina stene 600 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop levo od najnižjega dela stebra. Po razu in po njegovi levi strani na položnejši del raza v prvi tretjini stene. Po njem levo, dokler ne postane stena navpična. Rahlo proti desni na majhen glavič (2 raztežaja). Gladko stopnjo obideš na desni strani, nato naravnost več raztežajev do vrha stebra. Težave so predvsem v zgornji polovici stene. Težavna orientacija.
Sestop kot pri smeri 107.
Pripomba: Prvi ponavljalci te smeri (AO Jesenice) so v zgornjem delu stebra in v zadnjih raztežajih pod vrhom naleteli na bistveno večje težave kot prva plezalca (V, VI). Sklepamo, da so izvedli samostojno izstopno varianto.
113 LEVI RAZ
Prva plezala Tone Jeglič in Milan Pintar septembra 1955 (PV 1962, 288). Ocena V, mestoma VI, višina stene 600 m, čas plezanja 12 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop po smeri 114 in po policah levo. Preden prideš na steber, prestop na višjo polico in na levo stran stebra pod previs. Prek strehe v previsu (kk) in nazaj na raz. Po njem na stojišče. Dalje po lažjem svetu desno navzgor v krušljiv kot in nazaj na raz. Na levi strani stebra prek previsa in po lažjem svetu navzgor proti desni čez navpične odstavke. Prečnica levo na udobno polico. Od tu levo rahlo navzdol (vesna prečnica) in navzgor do gladkega odstavka. Desno po navpičnih plateh, nekaj m pod previs in prečnica levo v grapo. Po njej na izrazito gredo, ki drži strmo navzgor proti desni. Pred koncem grede prek strmega odstavka na rob stene.
Sestop kot pri smeri 107.
113a Vstopno varianto sta plezala Miha Verovšek in France Zupan 22. avgusta 1950 (PV 1962, 288).
Vstopila sta v levi steber, nato plezala v kotanjo na desno in po stebru do police v smeri 113.
114 SMER KILAR – LEVSTEK
Prva plezala Mitja Kilar in Igor Levstek 20. julija 1955 (PV 1962, 288).
Ocena V, višina stene 600 m, čas plezanja 10 ur .
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop po velikem poševnem žlebu. Nekaj m po njem, nato prečnica desno in navzgor na veliko, zeleno glavo. Po žlebu še nekaj m navzgor, nato poševno proti levi prek gladkih plošč 50 m. Navpično navzgor do velike zapore, ki jo obideš na desni strani. Nad zaporo je majhna prodnata gredina z votlino (možic). Prestop desno na začetek neizrazite razčlembe, ki se vleče proti desni in ki daje smer nadaljnjemu plezanju. Pod previsnim pasom prečnica 20 m desno in po poševni krušljivi zajedi na večjo polico (votlina). Po strmi poklini desno od votline naravnost navzgor. Ko se ta izgubi, prek več strmih stopenj v začetek strmega kamina. Gozdenje po zunanji strani kamina na zagozden blok in po steni levo od kamina v grapo. Po njej na značilno glavo. Po lahkem svetu še 50 m na rob stene.
Sestop kot pri smeri 107.
115 POŠEVNA ZAJEDA
Prva plezala Daro Dolar in Dušan Lasič poleti 1950 (PV 1962, 288).
Ocena III+, višina stene 600 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Na zeleno glavo kot pri smeri 114. Dalje po poševni zajedi in njenem desnem boku (razu) do konca. Previsni zaključek zajede obideš na desni. Po lahkem svetu desno. Od tu več možnosti do roba stene.
Sestop kot pri smeri 107.
116 SMER HERLEC – KODRAN
Prva plezala Roman Herlec in Ivan Kodran 17. julija 1948 (PV 1952, 171 – reg.).
Ocena III, eno mesto IV, višina stene 600 m, čas plezanja 4 ure. Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop nekoliko levo od vpadnice vrha. Levo po polici v kotanjo. Dalje po kaminih na vrh stebrička na polovici stene. Nato po policah in gredah lahko levo navzgor in desno na izrazito polico. Po njej levo na rob stene.
Sestop kot pri smeri 107.
117 SMER BANOVEC – MARTELANC
Prva plezala Tone Banovec in Danilo Martelanc 26. junija 1927 (NA 209). Ocena III, mestoma IV, višina stene 600 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop z vrha melišča. Po gredah poševno proti levi do gladke stene, prek nje (10 m) na lepo polico. 50 m navzgor po gladki steni v žleb. Po žlebovih, kaminčkih in policah levo navzgor (veliko prehodov), težavam se izogibaš levo. Do velikega kamina (25 m) in po njegovem desnem robu nad njega. Nato po lažjem svetu proti levi do roba stene.
Sestop kot pri smeri 107.
Pripomba: Podatke o tej smeri povzemamo po NA. Na skici št. 16 je smer vrisana napačno. Možno je, da sta Banovec in Martelanc plezala po isti smeri kot pozneje Herlec in Kodran (smer 116).
118 CENTRALNA SMER
Prva plezala Milan Gostiša in Pavla Jesih 31. julija do 2. avgusta 1928 (NS 30 – 31).
Ocena V z mesti VI- višina stene 600 m, čas plezanja 9-11 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop z najvišje točke plazu v izpran žleb (začetek črne grape, ki je značilna za prvo polovico stene). Smer se drži žleba in vodi nekoliko proti desni. Po 3 raztežajih do navpičnega kamina. Skozenj in v žleb, ki se nad njim nadaljuje. 50 m po žlebu in prek previsa (IV) v majhno kadunjo (k), ki je v višini prve velike črne lise v grapi. Dalje navpično navzgor prek deloma previsne stene (V, klini slabo prijemajo). Ta raztežaj privede do položnega odstavka pod tretjo črno luknjo. Čez previsen skok, ki prekinja grapo. S podstavka nekoliko desno (5 m), nato navpično 10 m (kk) in levo v nadaljevanje grape; plezanje izpostavljeno (VI-). Po grapi čez prag (IV), po nekaj m iz grape ven v levo na teraso pod izrazito ramo z dvema razpokama. Od tu po levi strani rame navzgor, nato levo v smeri luske, prislonjene na steno. Pod lusko nekaj m levo navzdol. Sledi navpičen žleb. Po nekaj m na desno do velike skale, odločene od stene (varovališče). Nekaj m prečnice v levo pod poč, ki jo prekinjajo trije previsi. Prek prvih dveh (V), tretjega obideš na desni. Dalje naravnost navzgor do gredine, ki jo dosežeš levo od rumenih lis, vidnih iz doline. Po zložni gredini še 10 m levo, prestop v žleb (2 raztežaja, V) in na vrh.
Sestop kot pri smeri 107.
119 VEROVŠKOVA SMER
Prva plezala Miha Verovšek in Ljuban Župančič 8. avgusta 1948 (NS 31). Ocena IV z mesti V-, višina stene 600 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop 40 m desno od prislonjene skale, kjer pada izrazit desni steber najnižje v grušč. V kratek, 20 m visok težaven žleb, ki preide v previsen kamin. Skozenj in po lažjem svetu levo na izrazit pomol (možic). Dalje desno v dno razčlenjenega kamina, po njem navzgor, dokler ne postane previsen. Prestop v razčlenjeno desno steno kamina in naravnost navzgor (k) do dobrega stojišča. Prečnica (IV) v levo po navzdol viseči, prepereli polici (k), nato navzgor v drugi kamin, ki poteka v isti smeri kot prvi in ki se konča z rdečo preveso. Pod njo desno ven na značilni raz ter po njem prek strmih plati, ki pripeljejo v škrbino. Od tu naravnost navzgor v strmo zarezo (dobri, izprani oprimki) pod preveso. Prečnica v desno v naklonini 90° (kk) na glavič (ključno mesto). V levo po polički prek roba in navzgor po nelahkem svetu, po stebrovem razu sprva bolj levo, nato bolj desno. Po razu, ki ga na desni strani tvori ogromna bela plošča, vidna iz doline. Z raza prestop po poševni razčlembi v sredino te plati (kk). Spust v tegu vrvi 5 m desno v korito. Navzgor čez lažjo preveso v odprto, izpostavljeno poč. Z vrha poči po izpostavljeni polici desno na pomol (možic). Prek rdeče prevese do velikega žleba, ki zaključuje masiv Velikega Draškega vrha; po tem žlebu je možen izstop iz stene. Dalje nekaj m desno v žleb, 20 m po njem in 60 m po lažjem, a izpostavljenem pečevju glave, ki tvori levi bok že omenjenega žleba do ozke, a dobre police. Po njej levo in po vrsti lažjih stopenj navzgor 120 m do široke rame pod vrhom (možnih več variant); plezaš stalno proti levi. Z rame po polici proti S steni in po strmem koritu do izstopa (možic).
Sestop kot pri smeri 107.
TRAPEZ

120 LEVA SMER
Prva plezala Nadja Fajdiga in Mitja Kilar 30. avgusta 1953 (PV 1955, 637 -638).
Ocena IV, eno mesto V, višina stene 400 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop v najnižjem delu stene. 40 m lahko do kamina. Pod njim 2 raztežaja levo poševno navzgor. Po grapi ob stebru navzgor na vrh stebra (škrbinica). Prestop v gladko steno. Smer plezanja daje odprt kot, ki vodi desno poševno navzgor (V+). Nato po odprti steni več raztežajev navzgor, čez strm prag in po ozki polički desno v grapo med Trapezom in glavnim masivom Velikega Draškega vrha. Po grapi lahko na rob.
Sestop kot pri smeri 107.
120a Direktno vstopno varianto sta maja 1963 prva plezala Tine Mihelič in Tine Zupančič.
121 SMER DOLAR – KILAR – VAVKEN
Prvi plezali Daro Dolar, Mitja Kilar in Vido Vavken 12. avgusta 1951 (NS 31 – 32).
Ocena V-, višina stene 400 m, čas plezanja 4-6 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop kot pri smeri 120, nato v zelo težaven kamin (20 m). Dalje nekoliko lažje v smeri razčlemb 50 m navzgor do terase. Po poči 30 m navpično do poličke, nekaj m desno ter prek previsne poči (V, k). Malo levo in navpično navzgor 40 m do poličke. Po žlebu en raztežaj, nato prečnica levo 20 m na majhno teraso. Z nje prestop (V) v navpičen sistem poklin (kk). Po 40 m, ko postanejo poči previsne, gladka prečnica in po odprti steni navzgor do velikega, iz doline vidnega previsnega pasu. Po polički levo pod previsi mimo lukenj v gruščnat žleb in po njem skozi okence lahko na vrh.
Sestop kol pri smeri 107.
121/I DESNA SMER
Prva plezala Franc Jamar in Tine Zupančič 1959 (Slavko Kojc in Danilo Škerbinek 30. avgusta 1967).
Ocena III-IV z mesti V-, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Vstop 10 m desno od vrha melišča v majhen kamin. Po razčlenjenem svetu 3 raztežaje navzgor. Smer nato poteka po kaminu med steno in stolpom (možic, k, IV in V-). Skozi okno in po desni strani čez zagozdene bolvane na vrh kamina za stolpom (»Kačji stolp«). Od tu vodoravna prečnica 10 m (k) in desno navzgor okoli roba, prek dveh gruščnatih gredin (vmes skok). Nato naravnost navzgor po stebru, desno čez grapo 30 m na majhno sedelce stolpa in levo na rob stene. Zgornji del je skupen s smerjo 123.
Sestop kot pri smeri 107. Možno je tudi sestopiti po žlebu in njegovem levem boku na prodišče pod steno.
122 KAČJI STOLP
Prva plezala Vido Vavken in Miha Verovšek 29. junija 1950 (PV 1952, 172 – reg.).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 200 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Smer plezanju daje izrazit steber na desni strani Trapeza. Po razu navzgor. Zadnjemu strmemu odstavku se izogneš s prečnico levo v žleb. Po njem na vrh stolpa. Po lahkem svetu desno do žleba (stik s smerjo 123). Sestop kot pri smeri 107.
123 ZIMSKA SMER
Prvi plezali Marko Butinar, Janez Krušic, Majda Marinko, Nuška Purkeljc, Niko Šlamberger, Urso Vrdoljak, Janez Vrhovec in Tine Zupančič 8. aprila 1965 (PV 1965, 528).
Ocena II-III, višina stene 350 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 107.
Opis: Po desnem boku Trapeza, levo od žleba (več možnosti). Nato po gredini, ki vodi levo v steno, do konca in strmo do roba stene.
Sestop kot pri smeri 107.
TOŠC
SEVEROZAHODNA STENA
124 SMER GOSTIŠA – JESIH
Prva plezala Milan Gostiša in Pavla Jesih leta 1929 (NA 210 – 212).
Ocena IV, višina stene 350 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop od Kovinarske koče po poti proti Bohinjskim vratcem in po grušču pod steno (3 ure).
Opis: Vstop na levi strani plazu, ki leži v vpadnici vrha. Po ozki gredi levo okoli roba, navzgor in po izpranem žlebu s težko izstopno preveso. Po nagnjeni prodnati gredi desno do preduha, skozenj na nagnjeno gredo (možic), ki preide v poševno zarezo, vidno iz doline. Po zarezi in navzgor do roba snežne krnice. Levo na grebenček in po njem v grapo (gladka in zagozdena). Navzgor po strmi in krhki steni pod umazane, rjave pečine. Težka prečnica v levo, navpično navzgor čez okroglo izprano preveso do črne luknje tik ob rjavih pečinah (k). Nekoliko levo po strmi zarezi na pomol (30 m), nato zmeraj navzgor po izprani steni (kk, težavna prevesa). Nekoliko na levi na majhen pomol. Stena zgoraj navpična in gladka, neprehodna. Prečenje v desno, v 10 m visoko votlino. Desno v odprto, previsno in izprano steno do majhne, navpične zareze. Po njej do kadunje in skozi ozek preduh na rob stene; po grebenu na vrh.
Sestop po travnatih vesinah navzdol do poti, po njej na Vodnikovo kočo in skozi Bohinjska vratca v Krmo (3 ure). Možno je sestopiti tudi naravnost po grebenu in po strmih travnatih vesinah, prepreženih s skoki, na Bohinjska vratca.
125 CEKLINOVA SMER
Prva plezala Franc Ceklin in Valentin Stare 8. septembra 1938.
Ocena IV, višina stene 350 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 124 ali iz Vodnikovega doma na Bohinjska vratca in do podnožja stene (pol ure).
Opis: 100 m levo od Bohinjskih vratc je zarezana v steno gruščnata grapa. Iz nje levo po strmi, viseči polici okoli stebra (ok. 45 m). Navzgor po 6 m visokem kaminu. Pod previsom desno po polički v peščeno kadunjo. Skozi previsen kamin (živa lestev) v naslednji, položnejši kamin in na zaprodeno polico, padajočo v desno. Levo čez majhen rob v kotlinico. Do sem dobra skala. Iz kotlinice nekaj m levo navzgor, čez 2 m visoko, krušljivo stopnjo na visečo, zaprodeno, strehasto polico. (Tu odcep smeri 126.) Po 10 m levo se streha izgubi. Polica se nadaljuje levo navzgor okoli stebra še 50 m. Tu jo prekinja zajeda; nato se polica nadaljuje. (V kopnem možen prestop.) Spust 10 m na spodnjo polico, ki poteka vzporedno z zgornjo. Po njej do omenjene zajede. Nato skozi strm, gladek kamin nazaj na gornjo polico. Tu se konča s trikotno teraso navpičen steber, ki se začenja nad melišči. Najprej levo navzgor po zaprodeni polici do majhnega pomola (tu sta prva plezalca našla možica, verjetno stik s smerjo 124). Strmina se poleže. Iz široke kotanje čez strm skok na položnejše mesto. Dalje desno vkreber skozi strm žleb. Iz njega do drnastega pomola (možic). Navzgor po izredno krušljivem in strmem grebenu (možic). Po grebenčku s strmimi skoki do majhne, položne luske. Dalje v desno steno po krušljivem svetu na zložno mesto. Skozi krušljiv kamin na vodoravno stopnjo. Tu zavije smer rahlo v JZ stran (možic). Po strmi steni v majhno zajedo, nato desno v škrbino, ki jo tvori od stene odmaknjena luska. Čez navpično mesto in dobro razčlenjen kamin. Po odprti steni na izrazit grebenček in čez kratko stopnjo na vrh.
Sestop kot pri smeri 124.SEVERNA STENA
126 ZAHODNI STEBER
Prva plezala Jože in Tine Mihelič 4. avgusta 1967.
Ocena IV-V, višina stebra 300 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 125.
Opis: Vstop ok. 50 m nad začetkom stebra (kot pri smeri 125). Levo na široko, peščeno polico. Po njej izpostavljeno okrog roba v levi bok stebra do zajede, ki po 30 m privede spet na steber. Dalje čez navpično, gladko stopnjo (10 m, dobri prijemi) na naslednjo široko polico (odcep smeri 125 proti levi). Sledi 25 m visoka navpična stena, ki jo preplezaš po ozki, zgoraj previsni poklini točno na razu stebra (najtežje mesto). Dalje levo od raza in po 20 m spet desno na pomol. Naravnost navzgor čez 6 m visoke, gladke plošče (V) na naslednjo polico. Levo do grape in po njenem desnem boku 20 m, nato proti levi na pomol. Kratka prečnica desno in dalje na stolp točno na razu stebra. Po lažjem svetu desno od raza 2 raztežaja na greben, ki štrli daleč iz stene. Navzgor v grapo in po njej na pomol na razu stolpa (ponoven stik s smerjo 125). Naravnost navzgor po strmi steni 25 m, prečnica desno za rob in lažje navzgor do roba stene. Po grebenu desno še nekaj minut do vrha.
Sestop kot pri smeri 124.
VERNAR
127 JUGOVZHODNI GREBEN
Prva plezala Albin Belar in Florjan Hintner leta 1893 (NA 212).
Ocena II, čas vzpona tri četrt ure.
Dostop iz Kovinarske koče na Bohinjska vratca (4 ure).
Opis: Z Bohinjskih vratc po travnatih vesinah, predvsem po Z strani, in po grebenu na vrh.
Sestop najbolje po isti smeri.
Pripomba: Vernar pada v Krmo s strmimi stenami, ki pa so izredno krušljive. Zato za plezalce niso privlačne.
RJAVINA
TEME V JUŽNEM OSTENJU
128 SMER GRADIŠAR – MLAČ
Prva plezala Janez Gradišar in Bine Mlač 26. junija 1967 (PV 1968, 333). Ocena V, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop iz Kovinarske koče po poti do »garaž«. Desno po produ med Temenom in Pršivcem. Pri koncu grape levo v gozd in po njem, sledeč skalnemu pasu do konca, nato navzgor po robu do gozdne meje. Desno v grapo, po plateh in levem kotu grape navzgor do široke gredine (nadmorska višina 1600 m, 3 ure).
Opis: Po polici iz grape 10 m. Navpično navzgor na gredino in raztežaj proti desni (odcep smeri 129). V grapo in po njej 3 raztežaje do navpične, gladke zapore. 3 raztežaje desno poševno navzgor do kamina z zagozdo in po poševni gredi do previsa. Čez njega in levo na poličko (možic v votlinici). Nad njo gladke plošče, zato po polički raztežaj levo. Čez navpično steno z dobrimi oprimki nekaj m in 2 raztežaja navzgor na podkvasto polico, ki pripelje levo na greben.
Sestop po travnatih pobočjih na pot proti Staničevi koči in po njej v Krmo.
129 SMER DUHOVNIK – HOČEVAR
Prva plezala Janez Duhovnik in Jože Hočevar 1. in 2. maja 1966 (PV 1966, 440).
Ocena V, čas plezanja 14 ur.
Dostop kot pri smeri 128.
Opis: Po polici 10 m iz grape. Navpično navzgor na gredino in 2 raztežaja desno pod gruščnat kotel. Po levem sistemu poči rahlo v desno 3 raztežaje navzgor (mestoma V) do terase. Levo v kot in po poči (k) v položen svet, ki drži do stebra, prislonjenega na steno. Na desno stran stebra in prečnica vodoravno 15 m. Levo navzgor 20 m do slabega stojišča na plošči. Levo 3 m po polici, mimo odpočene luske v poč in 4 m po njej (V). Čez previsne gladke plošče (kk, 2 svedrovca, A2) do stojišča na gladki, navzdol viseči polici. Po njej 4 m desno in levo navzgor v votlino pod streho. Okoli roba (k) v žlebič in po njem na ploščad. Navzdol 5 m na polico. Prečnica vodoravno levo prek gladke stene (kk, A1) do previsne poči (V) in po njej na glavico. Prestop na višjo gredino do varovališča. Po gredini levo in navzgor v kot do poči. Po njej 3 m in desno 2 m pod lusko (kk, A2) v zajedo in po njej v žleb. Navzgor 2 raztežaja proti desni na rob. Čez luske navzgor in okoli roba vodoravno pod kamin. Po njem in prek previsa na vrhu (IV+) na gredino. Konec težav. Po žlebu in plateh na greben ter po žlebu za robom na vrh Temena še 3 raztežaje.
Sestop kot pri smeri 128.
130 SMER KRUŠIC – ŠILAR
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 7. julija 1963 (PV 1963, 464). Ocena IV, čas plezanja 4 ure.
Dostop od »garaže« (945 m) po lovski stezi desno skozi gozd do Globoke grape, ki je zarezana v vpadnici V stene Rjavine. Po grapi do konca (1 uro). Nato levo po izpostavljeni polici 2 raztežaja; polica je ozka, zaprodena, krušljiva, klini slabo prijemajo (drugi raztežaj V). Polica privede na drnasto, gruščnato vesino, ki pripelje po kozjih stezah v sedlo za značilno glavo. Iz sedla levo poševno navzgor po plateh, drnu, policah v žleb, ki je v vpadnici Temena. Po njem (pragovi, plati) do zadnje glave pod razom Temena. Z glave še 100 m do votline pod razom (možic) 4 ure. Pristop je možen tudi naravnost po žlebu v vpadnici Temena.
Opis: Iz votline po polički levo vodoravno, nato 4-6 m navzgor prek praga na prodnato gredino. Dalje z desne proti levi strmo navzgor po hrbtu, ki ima prag (prestop levo). Naslednja kratka, trikotna plošča privede okrog izpostavljenega vogala levo v kotanjo (2 raztežaja od gredine). Dalje desno navzgor po razčlenjenem pečevju raztežaj do podnožja strmega kamina za razovim stolpom. Po njem (kk) 45 m do police. Nato po grebenski rezi ob značilnem žlebu do vrha Temena.
Sestop kot pri smeri 128.
131 PRISTOP Z JUGA
Prvi plezali Joža Čop, Miha Potočnik in Stanko Tominšek junija 1929 (NA 212).
Ocena II.
Opis: Od »garaž« proti Rjavini navzgor in po veliki grapi (hudournik, bolvani, skale) do visokega praga. Pod njim desno ven na breg grape in po poličastem pečevju desno navzgor okrog velikega stolpa. Levo na melišča in levo po pečeh na Z vrh Rjavine.
Sestop po poti v Kot ali do Staničeve koče.
KOT
Med Vrati in Krmo leži dolina Kot, skozi katero je najkrajši dostop iz Mojstrane na Staničevo kočo (6 ur). Tu ni planinskih postojank, zavetišče nudijo le svisli na Lengarjevem rovtu. Plezalce zanimajo predvsem lepo oblikovana severna stena Rjavine, sosednja Luknja peč in Dimniki.

151 GREBEN MACESNOVEC – LUKNJA PEČ
Prvi plezal Klement Jug 31. julija 1924 (NA 199).
Ocena III, čas plezanja 2 uri.
Dostop: Od studenca pod Rjavino levo navzgor po meliščih, ki leže pod steno Luknje peči, in še levo skozi zaraščen svet v škrbino med Dimniki in Macesnovcem (možen sestop v Krmo). Dalje skozi ruševje na vrh Macesnovca (2 uri).
Opis: Iz škrbine po levi strani grebena in nato v desno (vseskozi iskaje prehode) na Dimnike. Navzdol po skrotju v škrbino in po grebenu dalje na Luknjo peč.
Sestop kot pri smeri 152.
LUKNJA PEČ
SEVERNA STENA
152 SMER JUVAN – ŠTEBLAJ
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 30. junija 1963 (PV 1963, 463 s sl.).
Ocena IV, mestoma IV+, višina stene 400 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop s planine v Kotu pod steno (2 uri).
Opis: Vstop s snežišča pod grapo med Dimniki in Luknjo pečjo. Raztežaj navzgor na položen drnast raz. Po njem 3 raztežaje do strmejšega dela ter po razu in levo ob njem več raztežajev navzgor v škrbino. Po polici levo in čez previs (V, k). Po lažjem svetu 2 raztežaja na stojišče na razu. Levo navzgor (IV+, k) v škrbino (možic) in po razu čez stolpe v gruščnato kotanjo pod grebenom Dimniki – Luknja peč. Lahko na greben.
Sestop po grebenu na Luknjo peč. Z nje več raztežajev navzdol na J stran in po gredini v škrbino Luknja. Iz nje navzdol na prodnato gredino pod S steno Rjavine (spust po vrvi). Po gredini navzdol na zaznamovano pot v Kotu (3 ure, več skupnih točk s smerjo 154).
153 SMER KRUŠIC – FERJAN – ZUPAN
Prvi plezali Janez Krušic, Peter Ferjan in Tone Zupan 26. junija 1955 (PV 1955, 647 – 648).
Ocena IV-V, višina stene 600 m, čas plezanja 8-9 ur.
Dostop s planine v Kotu pod steno (uro in pol).
Opis: Vstop s snežnega stožca v kamin, ki prereže strmo vstopno pregrado. Po njem 6 raztežajev, nato levo na široko obokano polico (možic). Nad možicem čez previsno steno (V+), dalje 3 raztežaje po strmem žlamborju v kaminu in desno na rebro. Nad njim po strmi plošči rahlo levo v ozek kamin in na gredino. Skozi rušje in po levi grapi na greben ter pod vršno kupolo Luknje peči. Tu desno in po polici v desno grapo. Iz njenega konca 2 raztežaja prek plati levo v strm žleb. Po njem in lažjem svetu na vrh.
Sestop kot pri smeri 152.
154 NORMALNI PRISTOP
Prvi plezal Albin Roessel 10. avgusta 1910 (NA 199).
Ocena mestoma III, čas plezanja 3 ure (od studenca).
Opis: Nad studencem pod Rjavino skozi ruševje in levo navzgor po veliki gruščnati gredini, ki se dviga proti škrbini Luknja. Gredina se konča s ploščatim rebrom nad grapo, ki pada iz Luknje. Po polici levo in skozi kamin čez strmo stopnjo na prodišče ter po njem v Luknjo. Iz nje po grebenu (lahko tudi po smeri 151) in desno okoli raza v J pobočje in po njem lahko na vrh.
Sestop kot pri smeri 152.
RJAVINA
155 SEVEROVZHODNI GREBEN
Prvi plezal Albin Roessel 14. avgusta 1911 (NA 199).
Ocena II, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop po smeri 154 do škrbine Luknja.
Opis: Iz škrbine po grebenu prek grebenskih kop, izogibajoč se strmim odstavkom v JV pobočje, in v škrbino pod vrhom. Iz nje levo navzgor čez strm odstavek na vrh. Bolj po grebenu je plezal Klement Jug 31. julija 1924 (NA 200).
Sestop po zaznamovani poti, ki vodi po grebenu čez JZ vrh Rjavine, v Staničevo kočo (2 uri) ali pred njo navzdol in v Mojstrano (4-5 ur).SEVERNA STENA
156 CENTRALNA SMER
Prva plezala France Avčin in Daro Dolar 7. septembra 1947 (NS 33).
Ocena IV-, mestoma VI-, višina stene 850 m, čas plezanja 7-9 ur.
Dostop skozi Kot po poti proti Staničevi koči. Ko se že precej nad studencem prikaže spodnji del stene, po lovski stezi in čez strm skok do vstopa (od svisli v Kotu 2 uri in pol).
Opis: Vstop levo od najnižjega dela osrednjega stebra. Prek plošč (k) na poličko. Desno ter po luskastih razčlembah poševno navzgor do izrazite poči med steno in lusko. Po poči in čez previs (k, VI-) na dobro stojišče. Z njega v dno značilnega kotla ter po kaminu navzgor in po drobljivi polici daleč desno na steber. Po njem 100 m lahko navzgor pod prvo črno zaporo. Na levi strani črne lise navzgor (oporna poč) na veliko, tridelno polico pod črnimi strehami (možic). – Do tu se da priti po polici z desne strani, smer 156 a (mestoma IV). – Po polici 2 raztežaja levo do izrazitega kota. Prek črne skale navzgor ok. 15 m, nato levo na prekrito poličko. Po njej levo v razčlenjen svet in desno po rumeni krušljivi polički, ki je na enem mestu pretrgana. S tega mesta še 10 m po polici, nato po razčlembah navzgor in prečnica desno v kamin. Po njem do stojišča in po poči v položnejši svet. Nekoliko desno do grape in po njej do velikih prodišč. Nato močno desno na vrh desnega stebra (od tu je možno prečenje desno navzgor ali navzdol iz stene po smeri 159). Po polici 5 m levo mimo luknje in levo navzgor do klina. Prečenje v tegu vrvi 2 m proti levi in težavno prek plati. Nato levo v položnejši svet in nazaj proti desni v žleb, ki privede na raz. Na njegovi desni strani po počeh in kaminih do luknje, ki je zgoraj zaprta. Na desni strani luknje brez težav na rob stene.
Sestop kot pri smeri 155.
157 SMER DIMNIK – KRUŠIC
Prva plezala Maks Dimnik in Janez Krušic 8. septembra 1946 (PV 1947, 172 – reg.).
Ocena III, višina stene 600 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop po poti skozi Kot proti Staničevi koči in pod steno (od svisli 3 ure).
Opis: Vstop na desni strani značilnega stebra, ki deli steno Rjavine na V in Z del. Po široki zaprodeni polici levo v steber nad zeleno glavo in po gredi nad platmi do žleba. Po njem na višjo polico in dalje navzgor v kamin ter desno prek razčlenjenih plati na rebro. Po njem 35 m in v žleb. Čez prage v njem in pod navpičnim žlamborjem na desno rebro. Navzgor na prodnat pomol in prek plošč na široko gredino (stik s smerjo 159). Po njej desno do značilnih stolpov, kjer se stena deli na V in Z polovico. Po strmem žlebu na stolp in poševno desno navzdol po zaprodenih gredah v rdečkasto grapo pod vršnimi stenami. Po grapi in žlebovih v škrbino med obema vrhovoma Rjavine.
Sestop kot pri smeri 155.
158 SMER DROFENIK – KRIŽAJ
Prva plezala Herbert Drofenik in Vinko Križaj 27. junija 1927 (NA 200). Ocena II, višina stene 600 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 157.
Opis: Vstop kot pri smeri 157. Po zaprodeni polici na steber in po njem navzgor do navpične pregrade. Tu desno in po žlebovih v kadunjo pod grebenom. Iz nje desno po žlebu in dalje lažje na JZ vrh.
Sestop kot pri smeri 155.
159 RJAVININE GREDE
Prvi plezali France Avčin, Dušan Lasič in Miha Potočnik 25. julija 1948 (NS 34).
Ocena II, mestoma III, čas plezanja 5 ur.
Dostop po poti skozi Kot do grušča, okoli 50 m pod odcepom poti na Vrbanovo špico (3 ure od svisli).
Opis: Po grušču levo do izprane grede in po njej, dokler se ne pretrga. Potem navzgor na črno, prekrito gredino pod ogromnim visečim stolpom. Po gredi do konca, nato nekaj m višje na novo gredo in naprej okoli velikega stolpa levo od vrha. Tu razcep: a) naprej po gredah proti Luknji peči in sestop po smeri 154; b) na sedlo v grebenu Rjavine in sestop kot pri smeri 155.
VRBANOVA ŠPICA
Na Spodnjo Vrbanovo špico sta iz Kota plezala Herbert Drofenik in Vinko Križaj 26. junija 1927 (NA 201) po smeri, kjer je sedaj zavarovana pot.
VRATA
Od Mojstrane sega proti jugozahodu v Julijce dolina Vrata, ki jo obkrožajo Požgana Mlinarica (1873 m), Cmir (2393 m), Begunjski vrh (2461 m), Triglav (2863 m), Pihavec (2414 m), Bovški Gamsovec (2392 m), Stenar (2501 m), Dolkova špica (2582 m), Škrlatica (2738 m), Rokavi (2500 m in 2646 m), Veliki Oltar (2621 m), Dovški križ (2531 m), Škrnatarica (2448 m), Kukova špica (2417 m) in Vrh nad Mužiči (2114 m). Avtomobilska cesta pelje iz Mojstrane mimo slapa Peričnik (gostišče) do Aljaževega doma (1015 m).
Vrata so najbolj obiskana dolina v Julijcih. Največ zaslug za to ima Triglav in njegova edinstvena severna stena, ki se po razsežnosti in čudoviti arhitektonski zgradbi lahko meri z najlepšimi stenami v Evropi. Poleg tega so Vrata izhodišče še za mnoge privlačne vrhove in stene. Na Kredarico (2515 m) in v Staničev dom (2332 m) vodita zavarovani stezi čez Prag in Tominškova pot (4-5 ur). Sedlo Luknja (1758 m) je prehod v Trento (5 ur). Iz Luknje vodi zavarovana pot čez Plemenice na Triglavske pode (Bambergova pot). Pod Luknjo stoji opuščena karavla, ki jo plezalci uporabljajo za zasilno prenočevanje. Iz Vrat proti zahodu vodita nadelani stezi pod Sovatno na Kriške pode in v Pogačnikov dom (2052 m, 3 ure in pol) ter Na rušje pod Stenarjem, kjer je bivak IV (1980 m, 3 ure). Pred Poldovim rovtom se od ceste odcepi nezaznamovana steza do bivaka II (2140 m), ki stoji Na jezeru med Šplevto, Oltarjem in Rokavi. Od tu je možen prehod skozi Grlo (2429 m) v Martuljek. Oba bivaka upravlja AO PD Jesenice.
Alpinistično najbolj zanimive gore so poleg Triglava še Stenar, Cmir in Rokavi s Škrlatico. Skoraj na vse vrhove vodijo poti, po katerih plezalci običajno sestopajo v dolino. Izjema je skupina Rokavov in Oltarjev, kjer je gorski svet še nedotaknjen in orientacijsko težak, podobno kot v Martuljkovi skupini.
VRBANOVA ŠPICA
201 PREVČEVA SMER
Prva plezala Slavko Prevec in Nevina Rebek (NA 155).
Ocena II, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz Aljaževega doma po poti proti Mojstrani do Turkove planine (20 minut) in čez Bistrico. Skozi gozd, ruševje in po grapi navzgor v krnico Za Cmirom (3 ure). (Od tu je še poldrugo uro hoda čez sedlo med Vrbanovo špico in Begunjskim vrhom do Staničeve koče.)
Opis: Smer poteka po dveh gredah z leve proti desni in po kaminu na SV greben Spodnje Vrbanove špice. Dalje okoli nje po SZ strani in po grebenu.
Sestop po grebenski poti čez Visoko Vrbanovo špico v Staničevo kočo (1 ura) in še naprej v Vrata (2 uri).

SEVEROVZHODNA STENA (NAD KUHINJO ŠPICA)
202 SMER ALEKSIČ – LUNDER
Prva plezala Stanko Aleksič in Niko Lunder 16. julija 1933 (PV 1935, 344 -349 s skico).
Ocena III, višina stene 450 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 201.
Opis: Po prodišču levo do vpadnice stebra. V njegovem območju na rob stene.
Sestop: a) Po lahkem grebenu na vrh Cmira in po poti v Staničevo kočo (1 ura) ter dalje v Vrata (še 2 uri), b) Z grebena levo poprek v krnico Za Cmirom (15 minut) in dalje po kozjih stezah (v gozdu težiti levo) v Vrata (2 uri).
203 SMER ALEKSIČ – DROFENIK – KAJZELJ
Prvi plezali Stanko Aleksič, Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 6. avgusta 1931 (PV 1932, 89 – 93 s sliko).
Ocena III z mesti IV, višina stene 450 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 201.
Opis: Vstop v vpadnici vrha Nad Kuhinjo špice. Po desnem žlebu navzgor v kotanjo. Po polici 100 m v desno do položnih plati in navzgor v krnico. Dalje v območju izrazite pokline na SZ steber in na vrh po smeri 204.
Sestop kot pri smeri 202.
204 SEVEROZAHODNI STEBER
Prvi plezali Herbert Brandt, Herbert Drofenik in Alojz de Reggi 17. oktobra 1926 (NA 158).
Ocena III, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Aljaževega doma do Turkove planine (20 minut proti Mojstrani), čez Bistrico in navzgor skozi gozd in ruševje pod steno (2 uri).
Opis: Smer poteka po stebru, previsom se umika v desno. V škrbino in iz nje navzgor ter po policah levo. Po žlebu na raz (stik s smerjo 203) in čez strmo steno na greben.
Sestop kot pri smeri 202.
SEVEROZAHODNA STENA
205 BROJANOVA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 25. avgusta 1935.
Ocena III, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Aljaževega doma čez Bistrico in navzgor skozi gozd do podnožja stebra in dalje levo v Kuhinjo (1 ura).
Opis: Nad prvim pragom v grapi na levo in po ruševju navzgor do gladkega stebra. Po njem iskaje prehode do tretjega vršaca. Dalje čez plošče navzgor na tretji vrh, ob globoki zajedi.
Sestop kot pri smeri 202.
206 LEVA SMER
Prvi plezal Uroš Župančič poleti 1950.
Ocena II-III, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 205.
Opis: Smer poteka po žlebu v levo in po SZ stebru na vrh.
Sestop kot pri smeri 202.
207 ŽUPANČIČEVA SMER
Prvi plezal Uroš Župančič 12. julija 1933 (PV 1934, 179 s sliko).
Ocena II-III, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 205.
Opis: Smer poteka v spodnjem delu po grapi, gladkemu skoku se umakne v levo. Dalje po grapi in nato po polici desno do gladke poči. Čez njo in po žlebovih navzgor ter po polici na levo pod izstopne kamine. Skozi nje na rob stene.
Sestop kot pri smeri 202.

207a Tudi varianto levo ob grapi je prvi plezal Uroš Zupančič.
208 JUGOV STEBER
Prvi plezal Klement Jug 28. julija 1924 (NA 158 – 159).
Ocena II, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Aljaževega doma čez Bistrico in navzgor skozi gozd do podnožja stebra (1 ura).
Opis: Smer poteka v območju stebra, ki se dviga nad Aljaževim domom. Spodnjemu delu (krušljivo) se je priporočljivo ogniti desno skozi gozd.
Sestop kot pri smeri 202.
209 UROŠEVA GRAPA
Prvi plezal Uroš Župančič 9. aprila 1950 (PV 1952, 338 – reg.).
Ocena in čas plezanja sta odvisna od snežnih razmer, višina stene 500 m.
Dostop po Tominškovi poti do velike grape v višini 1400 m (2 uri).
Opis. Levo čez pobočje in skozi strm žleb na melišče. V vpadnici vrha naravnost navzgor in nato levo v smeri grebena.
Sestop kot pri smeri 208.
210 SMER BLAŽEJ – PŠENICA
Prva plezala Janko Blažej in Janez Pšenica 21. julija 1948 (PV 1949, 7- reg.). Ocena II-III, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 209 in v sneženo krnico (2 uri).
Opis: Iz krnice levo skozi kamin ali po stebričku ob njem in levo navzgor v grapo. Po njej do konca in naravnost po beli, dobro razčlenjeni steni.
Sestop kot pri smeri 208.
Pripomba: Levo od izstopnega dela sta plezala Matjaž Deržaj in Jakob Ciglar 11. julija 1955, desno in poševno na vrh pa Pavel Baloh in Stane Klinar.
211 SMER BRATOV MIHELIČ
Prva plezala Jože in Tine Mihelič avgusta 1966 (PV 1967, 91 in 326 – reg). Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 210.
Opis: Iz krnice poševno navzgor 100 m po poraslem rebru na rušnato glavo. Z nje desno na grebenček, nato levo v dno globoke grape. Iz nje desno na pomol in navzgor po razčlenjeni steni na rob stene.
Sestop kot pri smeri 208.
212 DESNA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 20. avgusta 1936.
Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 210.
Opis: Levo navzgor čez previsne gladke plošče in po levi strani strmega žleba. Po 30 m na ozko poličko, po njej v žleb in prek njega na njegov desni raz. Po njem navzgor do velikih plati. Ob njihovi levi strani navzgor in levo na hrbet ter po njem na rob stene.
Sestop kot pri smeri 208.
213 JUGOVA GRAPA
Iz Jugovih zapiskov (NA 159) je razvidno, da je plezal grapo, ki se pričenja pri nekdanjem »Oknu« (izrazita grapa) na Tominškovi poti. Ocena je odvisna od razmer. Po razu ob grapi je leta 1936 plezal Janez Brojan.
214 CMIROVE POLICE
Prva plezala Pavel Baloh in Stane Klinar 13. septembra 1956 (PV 1957, 448 – 451 s sliko).
Ocena II-III, čas plezanja 6 ur.
Dostop po Tominškovi poti do izrazite grape – nekdanje »Okno« (2 uri).
Opis: Tik pred grapo levo navzgor na rob. Po gredinah 200 m proti V do značilnih grapastih kaminov. Skozi nje do gredastega dela stene. Po policah 50 m proti V, nato sestop 100 m do široke, porasle police. Po njej v grapo in dalje poševno navzdol (50 m) in do zobatega grebenčka. Po kratki prečnici iz grape na gredino in dalje po policah čez drugo grapo na S raz. Po njem do navpičnega dela (možic), nato 70 m levo na izrazito glavo v razu in čez SV steno do značilne prižnice v JV rebru. Po njem navzgor in na levo v krnico Za Cmirom.
Sestop kot pri smeri 202.

SEVERNA STENA
215 ZLATOROGOVE POLICE
Prvi plezali Joža Čop, Matevž Frelih, Miha Potočnik in Stane Tominšek 24. julija 1931 (NS 43 – 44).
Ocena III-IV težka orientacija, čas plezanja 10 ur.
Dostop iz Aljaževega doma po poti čez Prag do studenca (2 uri in pol) ali s Kredarice (pol ure).
Opis: Vstop v širok in krušljiv žleb pod izrazito škrbino (»Ustoličenje«), Ob levi strani žleba po kratkem kaminu in nato po žlebu v škrbino. Nekaj m desno navzdol po grapi in levo po polici v škrbino med velikim stolpom in glavno steno, nato navzdol in desno poprek v zaproden žleb. Po žlebu do polovice njegove višine in na njegov desni breg. Po ravni, drnasti polici in okrog stolpa, dalje po policah pod ogromnimi, naloženimi skladi proti Z. Ves čas vodoravno po policah proti desni, po kratki, ozki polici in skozi krušljivo zagato v veliko sneženo grapo (stik s smerjo 217). Kakih 50 m po njej vkreber, nato po široki polici desno v krnico za »Nemški turnc« (stik s smerjo 218). Po široki polici desno proti sneženemu žlebu in po njem okoli 100 m navzgor. Ko se zoži, prečnica v desno po ozki polici na raz in po krušljivi, nagnjeni polici pod prevesnimi žmulami v sklepni kotel Črnega grabna. Nato čez plati v Črnem grabnu desno in po polici na ramo v razu – »Gorenjski turnc« (stik s smerjo 223). Proti Z skozi kratko zagato 60 m navzdol na nagnjeno gredino in po njej v grapo s plazom (na gredini globoke luknje, nad njo izrazite galerije). Desno čez grapo in po zanimivi, obokani polici na velik pomol. Desno navzdol na raz Osrednjega stebra, po polici v grapo (stik s smerjo 223 c). Po polički daleč na desno do kota pod gladkimi prevesami. Dalje desno po ozki, izpostavljeni polički, za robom vkreber po kaminasti zajedi v razčlenjeni, krušljivi steni na široko polico pod rumenim odlomom. Po njej desno na rob in po njem navzgor, prestopaje s police na polico pod pasom velikih črnih preves nad široko polico. Pod desnim robom preves po kratki polici desno in na odpočen sklad. Po njem 25 m vkreber do škrbine, v kadunjo in po žlebu v drug položen žleb ter do škrbine v Z razu Osrednjega stebra (stik s smerjo 225). Navzdol po širokih, zaprodenih gredinah na nasutino v Amfiteatru. Po sipu in žlebu okoli 200 m navzdol proti Jugovi grapi. Po edini prehodni gredi proti Z, okoli roba, prestop nekaj m na višjo gredo in po njej v ozko, globoko zasekano grapo. Nekaj m po njej navzgor, nato po zelo dolgi, zložno se dvigajoči gredi. Pred gladko preveso levo okrog roba v kamin ter po lahkih počeh in poklinah (stik s smerjo 228) do značilnih gladkih plati in po njih do gornjega roba. Po zanimivi polici desno okrog roba, po policah desno, prek dveh žlebov, še dalje po policah v desno in čez kratko, lahko steno izstop na pot čez Plemenice.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (uro in pol).
216 VZHODNA SMER
Prvi plezali Matevž Frelih, Rado Poženel in Joža Čebular 1. julija 1928 (NA 167).
Ocena deloma III, višina stene 800 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Vrat po poti čez Prag. Prek prvega skoka do majhne, gruščaste grape, ob njej čez rušje in desno pod steno (uro in pol).
Opis: Levo navzgor do macesnov in na steber. Po policah in kaminih na vrh stebra ter na široko, obokano polico. Po njej levo in po kaminih na višjo polico (odcep smeri 216 a). Čez strmo stopnjo desno navzgor in dalje levo po razčlenjeni steni v grušč pod ledenikom.
Sestop čez ledenik na Kredarico (45 minut) ali levo na pot in čez Prag v Vrata (uro in pol).
216a Najvzhodnejšo izstopno varianto so prvi plezali Tone Dovjak, Gerhard Guckler in Andrej More 23. septembra 1934 (PV 1934, 375 – 377 s sliko). Ocena III z mesti IV, čas plezanja 5 ur. – Po policah in skozi kamine levo iz smeri 216 in okoli stebra navzdol. Čez strm prag v položnejšo steno. Po njej na rob stene.
217 SLOVENSKA SMER
V območju sedanje slovenske smeri so plezali že trentarski divji lovci, opisal pa jo je prvi Henrik Tuma (NA 167 – 169, NS 35).
Ocena II z mesti III, višina stene 800 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 216.
Opis: Z leve strani kotla po polici desno čez skok na gredino, od tu dalje možno več variant:
217a ČEZ MACESNE: Po gredini levo k macesnom. Tu desno navzgor do grede pod Belimi platmi (Henrik Tuma in Jože Komac 21. avgusta 1910).
217b SKOZI KAMINE: Rahlo levo pod kamine in po njih navzgor. Ko postanejo težji, umik na desno in čez vršni skok v grapo (Joža Čop, Klement Jug, Janez Kveder in Lojze Volkar 22. septembra 1922).
217c DESNO OD KAMINOV: Z gredine naravnost navzgor čez strme plošče in pod previsom v razu levo v grapo (odcep 217 d). Po njej čez strm skok pod Bele plati.
217d RAZ SLOVENSKEGA STEBRA: Iz grape (217 c) po stebru med Slovensko in Nemško grapo (deloma IV in V) do smeri 215 in dalje v območju raza Slovenskega stebra na rob stene (skupaj 5 ur, Janez Brojan 23. julija 1932).
Prve tri variante se združijo pod Belimi platmi. Desno ob njih po razčlenjeni steni in levo v kotel. Skok nad njim (15 m) preplezaš v levem delu. Nato desno v grapo in po njej (Bučerjeva skrinjica) v škrbinico. Iz nje desno v Slovensko grapo in po njej navzgor. Možno več izstopnih variant:
217e PREVČEV IZSTOP: Po prvem večjem žlebu v gornji tretjini grape na levo in po njem na rob stene (Slavko Prevec 1927).
217f DIREKTNI IZSTOP: Po grapi do konca. Skozi okno (ali levo ob njem) in pred sklepnim skokom na desno ter po razčlenjeni steni na vrh Slovenskega stebra.
217g FRELIHOV IZSTOP: Nad oknom po policah desno v kotel pod Malo črno steno ter po polici desno okoli roba in še dalje v snežišče pod robom stene (Tuma, Komac).
217h LEVI IZSTOP: Po grapi do konca in v skrajnem levem delu po strmi zajedi v gruščnat kotel. Po grušču levo navzgor na škrbinico v grebenu. Čez gladke plošče na levi strani grebena in po njem na rob stene.
Sestop kot pri smeri 216.
218 NEMŠKA SMER
Prvi plezali F. König, Hans Reinl in Kari Domenig 3. in 4. julija 1906 (NS 36 in 38).
Ocena v spodnjem delu III, zgoraj IV, višina 1200 m, čas plezanja 6-8 ur. Dostop kot pri smeri 216.
Opis: Vstop kot pri smeri 217, nato po gredini desno čez Nemško grapo v steber. Po njem navzgor, desno (odcep smeri 223/I) mimo značilnih stolpičev in navzgor na Nemški steber. Po grapi (križanje s smerjo 215) za njim skoraj do konca (od tu možni varianti 218 a in b), nato desno po polici okoli raza. Po njegovi Z strani več raztežajev navzgor do široke police. Po njej na raz. 2 raztežaja po njem do manjše police. Po njej levo do konca, čez prag in po žlebu na polico. Poševno desno okoli 2 raztežaja in čez mokro stenico na Kugyjevo polico (izstopi možni tudi bolj desno). – Smer se pleza tudi v varianti desno od srebra – »čez lusko« (Jug, Kajzelj, Volkar 1923).
Sestop po Kugyjevi polici (z nje možne variante 218 d, e in f na vrh Triglava in po poti na Kredarico) in čez ledenik na Kredarico (1 ura) ali čez Prag v Vrata (2 uri).
218a ZIMMER – JAHNOV IZSTOP
Prva plezala Gustav Jahn in F. Zimmer 4. avgusta 1906 (NS 37). Čas plezanja od vstopa 4-5 ur. – Iz grape prestop v levo in 100 m navzgor na polico. Po njej 50 m levo v globok žleb, po njem in v desnem delu čez vršno steno (IV) v krnico pod Malo črno steno. Po snežišču in levo na rob stene.
218b SKOZI OKNO
Prvi plezali Mira Marko Debelak, Tone Guerra, Pavla Jesih in Stanko Tominšek 15. avgusta 1926 (NS 37). Ocena IV, čas plezanja od vstopa 4-5 ur. – Po grapi do konca in po kaminih ter prečnica v desno do »Okna«. Skozenj ter po počeh in kaminih na gredino pod Malo črno steno. Z nje levo v izstop variante 218 a ali po policah v smer 218 (Lassov izstop).
218c MÜLLERJEV KAMIN
Dostop z ledenika v sedlo med Malim in Velikim Triglavom so poznali že domačini (NA 163). Ocena I, čas plezanja 2 uri. – Po Kugyjevi polici levo do konca, nato po zgornjem robu ledenika pod sedlo med vrhovoma in po lahkem pečevju na zavarovano pot ter na vrh.
218d SEVERNI GREBEN
Prva plezala Ernst Eitner in Eduard Pichl 23. avgusta 1902 (NA 180). Ocena II, čas plezanja 2 uri. – Po Kugyjevi polici do konca, nato po V strani velikega odloma na greben. Po njem iskaje prehode na vrh.
218e DESNO OD GREBENA
Ocena III, čas plezanja 2 uri. – Po Kugyjevi polici do podaljška S grebena, nato 100 m poševno desno do širokega kamina. Po njem ter po policah in žlebovih na vrh (glej smer 668 d).
219 KOVINARSKA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Stane Koblar, Dolfe Kramžar, Maks Medja in Andrej Župančič 13. julija 1947 (PV 1948, 35 – 36).
Ocena IV z mesti V, čas plezanja 5-6 ur
Dostop kot pri smeri 220 in 150 m levo po značilnih gladkih policah (uro in pol)
Opis: Poševno levo navzgor po kaminih in počeh v prodnato kotanjo pod značilnim stolpom. Desno in nato levo navzgor v smer 218.
220 BAVARSKA SMER
Prva plezala Georg Kuglstatter in Hans Unger (v kombinaciji s smerjo 218) 6. septembra 1926 (NS 37).
Ocena IV, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Aljaževega doma po poti čez Prag in s snežišča nad prvim pragom navzgor pod steno (uro in pol).
Opis: Vstop 50 m levo od vpadnice dna Črnega grabna. Po žlebu na levi strani na stebriček, z njega 4 m navzgor, nato proti levi do luknje. Ob njej in lahno proti levi stalno navzgor (okoli 50 m) do široke police. Po njej dva raztežaja na levo. Pred koncem police navzgor do algaste poči. Po njej, na vrhu prečnica nekaj m desno ter po poklinah in počeh stalno proti desni 5 raztežajev navzgor in skozi lahek kamin do grape pod »Bavarskim turncem«. Z njega naravnost navzgor 4 m do police. (Od tu so prvi plezalci težavno prečili levo in po nekaj m dosegli lažji svet pod široko polico.) Po njej desno okoli roba, nato navzgor čez previs v dno Črnega grabna (priključek smeri 221). Po grabnu okoli 30 m navzgor, nato po široki polici 60 m levo navzgor okoli dveh robov in čez grapo. Dalje čez 2 m visoko krušljivo stopnjo in desno čez položne plati v žleb. Po njem 3 raztežaje. Ko se žleb vzpne v strmo ploščo, čez njo in v žlebasto grapo. Po njej do vrha, na desni stolp in še malo levo okoli roba ter po širokih policah čez grapo na Nemški steber. Dalje po smeri 218.
221 ČRNI GRABEN
Prva plezala Mitja Košir in Klavdij Mlekuž 13. septembra 1964 (PV 1965, 249 s sliko).
Ocena V, višina smeri 300 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop kot pri smeri 220.
Opis: Vstop kot za smer 220. S stolpa po polici 20 m desno in po sredini žleba (kk) na polico. Po njej 8 m desno in po previsni poči 3 m (kk) v sistem gladkih žlamborjev ter nazaj v sredo žleba. Po njem 15 m, nato proti levi in na polico (kk). Po desnem žlebu (kk) do previsne zajede. Po njej 10 m in desno čez previs na plošče (stojišče v stopnih zankah). Navzgor 30 m, nato levo na poličko. Po njej desno 10 m, nato po poči navzgor in desno ter čez strmo stopnjo na polico. Z nje poševno levo čez krušljive odstavke na travnato stojišče. Desno v krušljivo zajedo in navzgor v veliko votlino. Iz nje desno v dno Črnega grabna. Dalje po smeri 220.
222 PETERNELOVA SMER
Prva plezala Marko Butinar in Niko Tancar 3. in 4. avgusta 1961 (PV 1962, 528 s sliko).
Ocena V z mesti VI, e, A1, višina smeri 400 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 220 in desno čez plati navzgor (k) na polico.
Opis: Čez polico pod previs, čezenj in po poči do dveh svedrovcev. Desno do poličke pri odklani luski. Rahlo levo čez strmo stopnjo na polico (k), 6 m levo in navzgor na stojišče. Dalje navzgor čez ploščo (k) na poličko, navzgor po poči do police, po njej desno 6 m pod strmo stopnjo, čeznjo (k) in po krušljivi steni do stojišča (k). Z njega 10 m k majavi luski, desno in čez strm prag na stojišče. Desno 15 m do konca police, po poči (k) na poličko in 4 m levo na vrh trikotne luske. Za rob in po poči pod previsi rahlo levo navzgor do stojišča pri grmičku. Navzgor čez krušljiv previs, nato desno k stojišču vrh naloženih bolvanov. Po poči višje na balkonček in še dalje po poči do konca ter po polici desno za rob (v višini dna Črnega grabna). Navzgor 30 m po navpični zajedi (A2) do slabega varovališča. Desno 5 m po drobni polički, rahlo navzgor do svedrovca in desno na zeleno poličko. Po udobni polici na raz (še bolj levo klin zunaj smeri) in po krušljivem svetu desno na poličko pod previsi (kk). Levo (e) navzgor na krušljivo poličko pod streho. Čez njo (ee) v razčlenjen svet (kk) in po neizrazitem travnatem kaminu na polico. Levo po njej 20 m proti razu in navzgor do klina ter še višje na zaprodeno polico. Levo do rumenega kota pod algastim kaminom in po njem do klina. Za rob in naravnost navzgor na gruščasto polico. Rahlo levo pod rumen kot. 3 m navzgor (kk), desno in spet navzgor na polico ter po njej desno na raz. Dalje rahlo levo do ozkega kaminčka in navzgor na ploščad (možic, stik s smerjo 223).
223/I SKALAŠKO – GORENJSKA SMER
Smer je kombinacija gorenjske in skalaške. GORENJSKO SMER so prvi plezali Joža Čop, Miha Potočnik in Stane Tominšek 27. in 28. avgusta 1928 (NA 172 – 173).
Ocena IV. Smer se odcepi od nemške (218) in poteka po policah na »Bavarski turnc« ter navzgor v dno Črnega grabna. Dalje po njem do prvega skoka, skozi kamin in desno v V raz Osrednjega stebra. Po krušljivi zajedi in polici 3 raztežaje desno navzgor ter levo na »Skalaški turnc« (stik s Skalaško smerjo, dalje čez Ladjo sta obe smeri skupni).
223 SKALAŠKA SMER Z LADJO
Skalaško smer z Ladjo sta prva plezala Milan Gostiša in Pavla Jesih 9. do 13. avgusta 1929 (NS 38).
Ocena IV+, višina stene (skupaj z gornjim delom Gorenjske smeri) 1200 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop iz Vrat po poti proti Luknji. Ko pot zavije na desno, naravnost navzgor k sredini stene (uro in pol).
Opis: Vstop v vpadnici Osrednjega stebra. Po široki polici na desno pod prvi stolp. Levo za njim v škrbino za stolpom. Iz nje navzgor raztežaj za veliko lusko. Po polici 25 m levo, nato 4 raztežaje naravnost navzgor do značilnih belih plati (odcep variante 223 c). Od tu vodi v loku proti levi izrazita polica. Po njej 3-4 raztežaje, nato levo navzgor po zajedastem svetu v dno žleba, ki ga sestavlja stena s prislonjenim »Skalaškim turncem« (priključek smeri 222 in stik z Gorenjsko smerjo). – Nad »Skalaškim turncem« je možen umik iz Osrednjega stebra. Levo poševno navzdol po polici v Črni graben. Na nasprotni strani poševno levo navzgor (IV) 2 raztežaja do položnejšega sveta nad Bavarsko smerjo. – Po žlebu, nato desno na raz. Ob njegovem Z boku iskaje prehode navzgor in kjer se raz položi, levo na »Gorenjski turnc« (odcep smeri 224). Po grebenu in ko se ta dvigne, v kamin ob razu. Po njem 2 raztežaja, nato kratka prečnica levo na raz. Po grebenu in trebušastem svetu ob njem okoli 100 m do strme stopnje – Ladja. Po polički proti razu in poševno navzgor po poklini in gladki stopnji (kk, V-) ter levo mimo previsa (kk, V+) v kaminček, ki se po nekaj m položi. Od tu dalje je še okoli 300 m skrotastega sveta do roba stene.
Sestop desno po poti čez Plemenice in nato čez Luknjo v Vrata (2 uri) ali levo po Kugyevi polici in čez ledenik na Kredarico (1 ura).
223a Varianta ČEZ SODČKE je originalen vstop prvih plezalcev Skalaške smeri, čeprav so pred njima že preplezali vstop, ki je sedaj v navadi (E. Lovšin, V Triglavu in njegovi soseščini, 273). Ocena V, čas plezanja 2-3 ure.
223b DIREKTNO VARIANTO so prvi plezali Janez Gradišar, Peter Gros, Bine Mlač in Jože Pirnat 22. julija 1967 (PV 1967, 526 – reg.).
Ocena IV-V z mesti VI, čas plezanja variante 8 ur. – 30 m levo od razcepa smeri 223 in 225 navzgor pod streho. Čez njo v lopico, dalje čez previs na polico in po njej v zajedo. Spet čez previs in levo navzgor pod streho. Čez njo v zajedo in desno v poč ter po njej do votline. Po polici desno in po počeh na raz. Dalje levo navzgor v grapo in v Čopov steber.
223c Varianto S SKALAŠKE SMERI NA ZLATOROGOVE POLICE so prvi plezali Joža Čop, Miha Potočnik in Stanko Tominšek 19. avgusta 1930, ocena mestoma IV, čas plezanja variante 2-3 ure (NA 166—167). – Iz smeri 223 desno okoli roba stebra v strmo grapo in po njej do težavnega kamina. Nad njim po polički desno, nato po lažjem svetu v smeri V raza Osrednjega stebra v smer 215.
223d VARIANTO FAJDIGA – PINTAR sta prva plezala Nadja Fajdiga in Milan Pintar julija 1954. Ocena v spodnjem delu V-VI, čas plezanja variante 3-4 ure. – Poteka čez izstopni previs, nato pa po zajedi in grapi pod Čopov steber ali na »Gorenjski turnc«. Dalje po 223 ali 224.
224 ČOPOV STEBER
Prva plezala Joža Čop in Pavla Jesih 26. do 30. junija 1945 (NS 39 – 41). Ocena V-VI, čas plezanja 4-6 ur.
Dostop po smeri 223.
Opis: Z »Gorenjskega turnca« kakih 30 m navzgor in desno po polici okrog roba. Sledi delikatna prečnica v desno rahlo navzdol v žleb. Dalje 4 raztežaje po levem boku stebra do poličke. Z nje na desni strani raza kakih 15 m navzgor, nato prečnica 20 m proti levi ter navzgor v značilno rdečo votlino. Iz nje po najvišji polički desno ven in čez previs (kk) v drugo votlino. Desno ven in kakih 5 m navzgor do varovališča pod preveso. Z njega 5 m poševno desno navzgor (kk) do previsa, na levi strani čez ter po navpični plošči desno navzgor na travnato stojišče. Desno navzgor 10 m (kk) v smeri ozke poči, nato nekaj m v desno in po steni navzgor v tretjo votlino. Kaminu nad njo se izogneš na desni strani, nad kaminom pa po strmem žlebu do zapore. Levo ob njej navzgor in laže v zijalko (možic). Dalje okrog dveh robov 40 m levo navzgor v najvišjo votlino pod prevesami. Po neizraziti polički 3 m levo v kot (kk) in ven po poševni, navzven nagnjeni razpoki pod previsom na poličko v odprti steni. Po njej 10 m levo do vznožja poči za veliko lusko. (Levo je odcep izstopne variante, ki sta jo leta 1953 plezala Tone Jeglič in Aleš Kunaver.) Po poči navzgor kakih 50 m do druge police, nato po lažjem svetu na rob stene. Sestop kot pri smeri 223.
225 PRUSIK – SZALAYEVA SMER
Prva plezala Karl Prusik in Roman Szalay 5. in 6. septembra 1929 (NS 41). Ocena IV+, mestoma V, višina stene 1200 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 223.
Opis: Po široki gredini na desno in pri velikem rumenem odlomu (odcep variante 225 b) nekoliko navzdol v veliko kadunjo. Po zunanji strani strmega skoka in po široki grapi (odcep variante 225 c) do konca. Iz nje desno v kamin in po njem navzgor proti značilnim platem. Na desni strani plošč 5 m visoka prevesa. Ob njej gozdenje (k). Od klina pod preveso 15 m levo po izpostavljenih ploščah (V), nato čez previs (kk) v lažji svet. Dalje po razčlenjeni grapi 120 m do konca in po vrsti polic proti levi 4-5 raztežajev na večjo, gruščnato polico. Rahlo desno po kaminu in razčlenjenem svetu v gruščnat kotel. Dalje levo, nato pa desno v kamin in iz njega 30 m v lažji svet. Navzgor na značilen razčlenjen greben (križanje z Zlatorogovimi policami). Ko se greben dvigne, desno tik ob razu 3 raztežaje kvišku. Pod prevesami raztežaj po izpostavljeni polički levo, na levo stran raza. Dalje spet navzgor 3 raztežaje na raz. Raztežaj po njem, nato levo po ozki, pretrgani polički za rob in takoj navzgor pod tri naravna okna. Skozi na greben in po njem več raztežajev na vrh Osrednjega stebra, ki tu preide v 30 m visoko strmo steno (kk, V). Čez njo na rob stene.
Sestop kot pri smeri 223.
225a Vstopno varianto sta prva plezala Matjaž Deržaj in Janko Metod 9. avgusta 1954. Ocena IV+, višina variante 170 m, čas plezanja 1 ura. – Vstop je 100 m levo od Jugove grape, poteka pa po počeh in čez prage v značilen kotel v smeri 225.
225b Varianto iz smeri 225 so prvi plezali Marko Dular, Tone Jeglič in Aleš Kunaver 27. in 28. julija 1954 (PV 1955, 246 s skico). Ocena V z mesti VI, čas plezanja 6-8 ur. – Po smeri 225 do zadnjega rebra na gredini pod rumeno zajedo, kjer smer zavije navzdol v grapo. Z najvišjega mesta gredine malo desno in po desnem boku stebrička na polico. Raztežaj rahlo proti desni na teme stolpička. Čez previsno ploščo rahlo levo (kk) v poč. Po njej do zagozdenega bolvana in desno ven v gladko zajedo (k). Prestop desno na raz in po njem na veliko stojišče. Čez bolvane levo v kamin in na vrh turnca. Ob strehi kakih 10 m naravnost navzgor po previsni plošči (kk) in desno v plitvo levo. Iz nje čez krušljiv previs in levo v kot ter dalje na veliko polico. Z nje po policah in prek skokov (držeč se leve) na Zlatorogove police.
225c Varianto iz smeri 225 na Zlatorogove police sta prva plezala Janez Krušic in Uroš Župančič 18. avgusta 1946 (PV 1952, 135 – reg.). Ocena V z mesti V+, čas plezanja variante 4 ure. – Po gredini nad »V« do prodnatega sedelca. Z njega naravnost navzgor 2 raztežaja do gladkih plošč, pokritih s streho. Čez plošče 6 m levo pod streho (V+), nato 3-4 raztežaje vodoravno po ozki, izpostavljeni polički na rob nad »V«. Dalje levo po kaminu ob algasti lopi (možic) in do stebrička. Po lažjem kaminu levo navzgor v smer 215. Od tu je možno nadaljevati po varianti 225 d spet v smer 225.
225d Varianto DD sta prva plezala Ciril Debeljak in Daro Dolar junija 1953 (PV 1953, 617 – reg.). Ocena V, čas plezanja 5-6 ur. – Kjer se Zlatorogove police znova vzpnejo, v grapo in po njej ter levo nad izrazit pomol (V) nad ogromnim črnim previsom. Dalje levo od raza po lažji steni navzgor do vznožja izstopne zajede. Po njej (deloma V) v smer 225.
226 SMER KUNAVER – DRAŠLER V SFINGI
Prva plezala Kazimir Drašler in Aleš Kunaver 22. do 24. avgusta 1961 (PV 1962, 56 – 57 s skico).
Ocena VI z mesti A3, e, višina smeri 400 m, čas plezanja 15-20 ur.
Dostop po smeri 225 in čez melišča Amfiteatra do vznožja Sfinge (5 ur).
Opis: Vstop na podstavku, ki zapira Z stran Amfiteatra. Spočetka sledi smer zunanjemu razu, skala je masivna, ima le majhne oprimke in stope. Od vstopa 2 raztežaja navzgor v vznožje neenakomerne zajede, ki se vleče postrani v levi bok stebra. Od tu naprej se giblje smer na levi strani stebra do izstopa. Zajedi sledi vse do vrha, kjer pripelje na peščen stebrič. Z njega 8 m levo po lahkem svetu, nato navzgor ob daljši, usločeni poči do njenega konca. Tu prečka 2 m levo na kratko, široko polico, ki je že v območju velike zajede. 4 m više vodi ozka polička na gredino. Od tu naravnost navzgor do majhne strehe, ki jo obplezamo na desni (k). Še 2 m navzgor, nato sledeč razčlembam 5 m v levo in naravnost navzgor na »ptičje stojišče« (1 m desno je vrsta zavrtanih klinov). Pri nakazani polički prosto 3 m desno, nato navzgor v previs (k) in čezenj (stojišče v stopnih zankah). Prečnica 5 m v levo pod previs (k) in navzgor čezenj. Od tu navzgor 20 m na polico. Po njej v desno do izkopanih sedežev, od tu pa 2 m navzgor in nato poševno v levo navzgor čez plati do razčlembe, ki drži proti trem manjšim streham. Po njej in na desni mimo streh ter v rahlem loku po previsni beli skali navzgor v dno kratke zajede. Po njej do konca in levo po lahki, drobljivi skali na stojišče (e). Prečnica 6 m levo in navzgor (kk) na zadnjo gredino. Levo po njej do markantne zajede, ki višje preide v kamin, in po njej na Plemenice.
Sestop kot pri smeri 223.

227 SFINGIN OBRAZ
Prva plezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin 11. junija 1966 (PV 1966, 473 – reg.).
Ocena VI z mesti A2 in A3, višina smeri 300 m, čas plezanja 12 ur.
Dostop po poti iz Vrat skozi Luknjo na Plemenice in po levem grabnu 250 m navzdol ter po policah v dno velike zijalke na Z delu Sfinge (5 ur).
Opis: 3 raztežaje levo na velike police. S konca polic navzgor po beli zajedi (V) v kot pod »Giljotino«. Levo od nje (VI) in čez streho (kk, zagozde) na prislonjeno lusko. Z nje 12 m navzgor do velike strehe (A3) in čez njo v luknjo nad robom strehe. Čez previs po zajedi navzgor (VI-) 40 m na stojišče pod previsom. Z njega navzgor in v tegu proti desni (A3) na široko polico. Levo in raztežaj po zajedi čez previse na vrh Sfinge.
Sestop kot pri smeri 223.
228 JUGOVA GRAPA
Prva plezala Joža Čop in Stanko Tominšek 16. junija 1927 (NS 42).
Ocena odvisna od razmer (zgoraj II-III), višina stene 900 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Vrat po poti proti Luknji in navzgor pod steno (uro in pol).
Opis: Po Jugovi grapi kakih 300 m navzgor. V višini stolpa v levi steni prečnica na desno čez zaprodeno steno na polico. Dalje čez prevese v smer 215.
228a Varianto v Prusik – Szalayevo smer so prvi plezali Matjaž Deržaj, Leander Kukec in Niko Tancer 21. avgusta 1957.
Ocena II, eno mesto IV+. – Iz škrbine v smeri 228 navzdol 12 m, nato na sistem polic in 150 m po njih na raz ter v smer 225.
229 JUGOV STEBER
Prva plezala Milan Gostiša in Pavla Jesih 25. in 26. julija 1930 (NS 42). Ocena IV+ z mesti V-, višina stene 900 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 228.
Opis: Vstop v plitev kot in okoli 100 m do konca. Čez previs (kk) v votlino. Nekaj m desno in čez težaven prag navzgor v majhno votlino. Iz nje levo in navpično navzgor na polico. Po njej levo na veliko gruščnato glavo. Z nje po razčlenjenem svetu 3 raztežaje rahlo proti desni do strme stene. Čez njo desno po ozki in gladki polički v kratek žleb in po njem na majhno teraso pod velikim previsom. Težavno levo za odpočeno lusko, nato 50 m navpično navzgor po strmi steni. Pod veliko preveso nekaj m navzdol in levo v večji žleb. Po njem desno na raz Jugovega stebra (možic). Tu konec večjih težav. Po lahkem grebenu navzgor, nato v smeri velike grape na levi strani grebena. Iz grape čez preduh na gruščnato polico. Po njej nekaj m, nato pa desno po gladkih, a položnih plateh desno na greben. Z njega desno po policah proti vrhu stene.
Sestop po poti čez Luknjo v Vrata (uro in pol).
230 SMER ŠAVELJ – ŽUPANČIČ
Prva plezala Marjan Šavelj in Ljuban Župančič 12. oktobra 1947 (Gore in ljudje 1947, 259 – 260 s sliko).
Ocena IV, višina stene 900 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 228.
Opis: Z glave, poraščene z macesni, po skrotju na drugo, rušnato glavo. Po žlamborju in čez plošče do dveh votlin. Nad njima čez plošče in v tegu vrvi na poličko ter po njej do votline. Iz nje po levi strani in desno čez plošče do krušljivih odlomov. Levo in čez plošče na polico. Po njej desno in čez plošče v škrbino. Iz nje levo navzgor po stebru v smer 229.

231 ZAHODNA ZAJEDA
Prva plezala Jože Hudeček in Ljubo Juvan 22. julija 1959 (PV 1962, 192 s sliko).
Ocena IV-V, višina smeri 450 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 228.
Opis: Vstop s prodišča po zajedi v levem delu stene. Po ploščah navzgor več raztežajev pod prvo previsno zaporo. Po polici desno in nad zaporo v krušljiv svet. Mimo votlin 2 raztežaja pod streho. Čez njo z desne proti levi in po strmi steni navzgor na polico pod veliko streho. Po njej levo na raz. Tik ob razu po previsni poči navzgor v zajedo nad streho. 4 raztežaje po zajedi in levo na ramo v razu. Dalje po stebru nad ramo več raztežajev navzgor, nato desno nazaj v zajedo, ki se tu spremeni v travnat žleb. Po njem 2 raztežaja v smer 230.
232 LJUBLJANSKA SMER
Spodnji del prvi plezali Nadja Fajdiga, Ljubo Juvan, Ante Mahkota in Tone Sazonov 2. in 3. julija 1961, gornjega pa Ljubo Juvan in Tone Sazonov 30. in 31. julija 1961 (PV 1962, 192 s sliko).
Ocena V-VI, višina stene 700 m, čas plezanja 10-12 ur.
Dostop kot pri smeri 228.
Opis: Vstop s prodišča po značilnem kotu (desnem). Raztežaj navzgor in delikatna prečnica 3 m levo v poč ter po njej navzgor pod streho. Od tu desno po ozki polici na stojišče. 15 m navzgor na polico. Levo čez krušljivo lusko v poč in po njej na sistem polic. Od tu 2 raztežaja in pol desno pod krušljivo poč, po njej (kk, e) na slabo stojišče. Še 10 m po poči in desno navzgor v lažji svet. Čez strmo stopnjo v gladek žlambor in dalje na polico. Desno in prestop na višjo polico tik črnih, odlomov. Po polici okrog roba na večjo polico. Od tu 3 raztežaje navzgor proti levi na pomol (možic). Raztežaj navzgor na krušljivo polico. Malo desno in navzgor pod streho, še desno (kk, e). Kjer je streha najmanjša, čez njo in po žlamborju navzgor. S police na levi po krušljivi steni v kamin. Raztežaj po kaminu, nato po desni strani kamina (k, e) na polico. Nazaj v kamin in navzgor v lažji svet. Desno navzgor v smer 215.
233 TRŽAŠKA SMER
Prva plezala Sandi Blažina in Aleš Kunaver poleti 1954 (PV 1962, 192 s sliko).
Ocena IV-V, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 228.
Opis: Vstop 20 m desno od vpadnice kamina. Raztežaj navzgor in desno ob treh strehah (V+) v kamin. Po njem 2 raztežaja do zijalke. Raztežaj desno po polici, prestop na višjo polico in nazaj v kamin nad previsi. Po desni strani kamina (IV+) navzgor in skozi okno (k, VI) iz strmega dela stene. Dalje možno po smeri 234 ali pa desno na rob stene.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (uro in pol).
234 SMER SANDIJA WISIAKA
Prva plezala France Ogrin in Uroš Župančič 8. julija 1933 (NS 42 – 43). Ocena V-VI, višina stene 700 m, čas plezanja 6-7 ur.
Dostop iz Vrat po poti na Luknjo in po grušču levo pod steno (2 uri).
Opis: Vstop v značilno poklino na desni strani izrazitega stebra. Po njej 60 m, nato raztežaj desno do majhnega koritca v belkasti skali. Naravnost navzgor 20 m čez bele plati (VI); ni priporočljivo, bolje jih je obiti na desni strani. Nato še 3 raztežaje navzgor, težeč proti levi, do značilne črne zapore. Prečnica levo 40 m skoraj na raz stebra ob velikem kaminu. Po poklinah na desni strani tega stebra okoli 120 m na njegov vrh. Z njega po lažjem svetu navzgor v smer 215 ali še naprej na rob stene.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (uro in pol).
235 BOHINJSKA SMER
Prva plezala Jože in Tine Mihelič 30. julija 1967 (PV 1968, 177 – reg.).
Ocena IV-V, višina stene 400 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop kot pri smeri 234.
Opis: Vstop 100 m desno od smeri 234. Poševno levo po zajedi mimo previsa v kotanjo. Desno na vrh odpočene luske in dalje na rob ter navzgor po zajedi do strehe. Pod njo 5 m v desno, nato navzgor v lažji svet in v globok kamin. Raztežaj po njem, nato levo in navzgor na široko polico. 50 m desno navzgor na teraso in dalje proti desni po ozki polički ter prek plati na ozko poličko. Po njej 10 m do sistema poči in 3 raztežaje po njih do poličke pod velikim nosom. Po njej levo okrog roba v žlebič in navzgor do previsne zapore, ki jo obideš po levi. Dalje 2 raztežaja navzgor na široko polico – konec težav. Z nje čez krušljivo stopnjo na travnato gredino in po njej desno na rob stene.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (uro in pol).
236 GANDIJEVA SMER
Prva plezala Tone Dovjak in Andrej More – Gandi 22. septembra 1934 (PV 1934, 376 – 377 – reg). Smer poteka na skrajni desni strani Z dela triglavske stene.
BOVŠKI GAMSOVEC
237 GREBEN BOVŠKI GAMSOVEC – PIHAVEC
Prvi plezali Herbert Drofenik, Mirko Kajzelj in Vinko Križaj 29. junija 1928 (NA 182).
Ocena III, mestoma IV, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Vrat po poti na Kriška jezera in na vrh Bovškega Gamsovca (3 ure) ali iz Pogačnikovega doma (pol ure).
Opis: Z vrha navzdol proti Pihavcu, skozi kamin in spust v najnižjo škrbino. Prestop in desno ter po kaminu na greben. Po širokem kaminu navzdol in prečnica pod poč. Po njej nad preveso ter po polici na V strani. Nato spet na greben. Po njem do prevesnega stolpa. Z leve strani nanj in navzdol v škrbino. Naslednje stolpe se obide ali prepleza. Ko se greben konča, dvojni spust skozi prevesen kamin na V stran in čez navpičen prag na plaz. Po V strani Pihavca na vrh.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (2 uri in pol).
238 VELIKA GRAPA
Prva plezala Ljubo Juvan in Tone Sazonov 21. januarja 1962. Čas plezanja in ocena odvisna od snežnih razmer.
Dostop od nekdanje karavle pod Luknjo desno na plazni stožec pod grapo (10 minut).
Opis: Smer poteka po grapi, ki se vleče čez celo steno in jo prekinjajo trije pragi. V zgornjem delu se močno zoži. Tu čez prag v strmo pobočje in po njem na vrh.
Sestop po poti skozi Luknjo v Vrata (2 uri in pol).
239 BROJANOVA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 15. avgusta 1933. Ocena IV, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz Vrat po poti proti Luknji do plazu, kjer se odcepi pot na Kriška jezera (2 uri).
Opis: Vstop 50 m levo od žleba v navpično, poraslo skalo. Skozi navpičen žleb in pod previsom v desno ter navzgor do plošče z javorom. Dalje levo navzgor na pomolček in dalje po hrbtu širokega, poraščenega stebra do vrha stene.
Sestop kot pri smeri 238.

240 LEVA ZAJEDA
Prva plezala Branko Bijol in Tine Mihelič 24. avgusta 1963.
Ocena IV z mesti V-, višina stene 600 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop iz Vrat po poti proti Luknji, kmalu za spomenikom pa v desno in navzgor k »Serakom« (snežišče v spodnjem delu stene). Čez skok in levo v grapo (1 ura).
Opis: Po grapi ali desno ob njej do previsa, ki jo zapira. Levo v kotanjo in še levo navzgor do velike votline. Iz nje levo po polici do razčlemb in po njih 50 m na polico. Desno v zajedo in po njej ter po žlebu na polico. Nekoliko
levo in čez krušljivo steno v žleb ter po njem v veliko votlino (možic). Iz nje po najvišji polički v desno in navzgor na manjše prodišče v vznožju velike zajede. Po njenem grapastem dnu do razcepa in čez gladko stopnjo v desni krak ter po njem na rob stene.
Sestop: a) Po JV grebenu na vrh (1 ura) in po poti v Pogačnikov dom (1 uro) ali v Vrata (2 uri) ali v bivak IV (uro in pol), b) Levo čez skrotast hrbet na široko melišče in po njem na pot pod Sovatno v Vrata (2 uri).
241 SMER ANCELJ – JUVAN
Prva plezala Jože Ancelj in Ljubo Juvan 24. novembra 1963.
Ocena II z mesti IV, višina stene 600 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 240.
Opis: Sprva po smeri 240, potem po desnem robu grape do sredine stene. Nad pragom levo v žlambor in po grapi na greben.
Sestop kot pri smeri 240.
242 JUGOVA SMER
Prvi plezal Klement Jug 26. julija 1924 (NA 183).
Ocena II, višina stene 700 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 240.
Opis: Po grušču nad pragom desno navzgor na poraščeno gredino in po njej ter skozi rušje na travnato rebro. Po njem na raz, po njem in grebenu na vrh. Sestop kot pri smeri 240.
243 KOČEVARJEVA SMER
Prva plezala Rudi Herbst in Rado Kočevar 9. avgusta 1950 (NS 45).
Ocena IV z mesti V in VI-, višina stene 600 m, čas plezanja 5-7 ur.
Dostop: Iz bivaka IV (20 minut).
Opis: Vstop v vpadnici vrha. S snežišča pod steno po prvi polici raztežaj in pol levo. Sledi strma stena. Čez njo (kk) v lažji svet. Nekaj m rahlo levo navzgor, nato pod veliko streho. Pod njo kratka prečnica na levo v poč (kk) in po njej na majhno polico. Nekaj m navpično navzgor in desno nad streho. Dalje po lažjem svetu nekaj raztežajev navzgor do velike, gladke zapore v drugi polovici stene. Po policah na levi rob stene in 3 raztežaje po razu (kk) navzgor. Dalje po lažjem svetu in grebenu na vrh.
Sestop kot pri smeri 240.
244 DIREKTNA SMER
Prva plezala Zvone Kofler in Klavdij Mlekuž spodnji del 1. oktobra 1967, zgornjega 29. oktobra 1967.
Ocena VI z mesti A2 in A3, e, višina stene 600 m, čas plezanja 14-16 ur.
Dostop kot pri smeri 243.
Opis: Vstop skozi previsen kamin. Po njem (kk, VI) in pod previsom po levi strani razčlemb ter poševno navzgor proti levi do rdečkastega odloma. Desno in na ramo ter do vznožja velike poči. Po njej do police pod vrhom. 5 m levo okoli roba in 30 m navzgor na pomol. Prečnica 20 m v levo in 4-5 raztežajev po lažjem svetu pod črne, previsne plošče. Čez nje po izraziti poči okoli 80 m (A2, A3, kk, zagozde), prek dveh streh in še dva raztežaja više, nato pa po počeh poševno levo v širok kamin. Po njem 3 raztežaje na udobno polico. Z nje po zajedi na rob stene v smer 243.
245 ZAJEDA SPOMINOV
Prvi plezali spodnji del Matjaž Deržaj in Tone Jeglič 3. avgusta 1958, zgornjega Matjaž Deržaj, Vjekoslav Šantek, Janez Škarja in Jaka Vovko 10. avgusta 1959 (PV 1962, 240 s sliko).
Ocena V-VI, višina stene 600 m, čas plezanja 5-7 ur.
Dostop kot pri smeri 243.
Opis: Z najvišje točke snežišča do previsnega žlamborja in po njem v kotanjo. Desno do sistema poči in po njih 4 raztežaje navzgor na večjo polico. Levo z nje po nakazani polički v manjšo votlino v zajedi. Po zajedi 10 m in nato desno na gredino (možen izstop v smer 246). Čez prag na višjo polico in po zajedi ter krušljivi poklini proti rumenemu odlomu. Dalje do razcepa zajede. Po desnem kraku in poklinah v žleb. Naprej po smeri 246 na vrh.

246 BROJANOV RAZ
Prvi plezali Janez Brojan, Maks Dimnik, France Globočnik in Drago Korenini 13. junija 1937 (NS 45 – 46).
Ocena III, višina stene 500 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop iz bivaka IV čez grušč pod steno (15 minut).
Opis: Smer poteka v območju raza, ki meji S in SV steno. Ko se ta konča, po grebenu na vrli.
Sestop kot pri smeri 240.
247 SEVERNI RAZ
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 23. junija 1950 (NS 46 – 47).
Ocena III z mesti V+, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 246.
Opis: Vstop nekaj m desno od grape. Nekaj m navzgor na poličko in po previsni zajedi 6 m (V+) na drugo poličko. Po njej 6 m levo do algaste grape in levo ob njej v krušljiv svet. Po njem 40 m poševno desno do navpičnih plati (ne levo po lahkem kaminu!). Blizu njihove desne strani naravnost navzgor okoli 20 m (kk, V+), po ozki polički 3 m desno in navzgor na majhno stojišče nad lusko. Dalje vodoravno po ozki polički desno, po slabih razčlembah 10 m za rob in nekaj m navzgor na boljše varovališče (možic). 3 m navzgor do nizke votline, nad katero je strehast previs. Čez njega na polico, ki vodi proti levi. Ob prvi možnosti navzgor na drugo in tretjo poličko ter desno v lažji svet. Po izrazitem kaminu, dokler se v S razu ne izoblikuje markantna glava. Pod njo po krušljivem razu nekaj m navzgor na polico (možic). Po njej 25 m levo do rebra blizu grape in po njem okoli 50 m (III) navzgor ter prestop levo v kamin. Po njem 20 m, nato levo po krušljivi polički na drugo rebro ter raztežaj vrvi navzgor po skrotastem svetu na grebenček in dalje po dobro razčlenjenem svetu okoli 60 m do vodoravne terase. Z nje po strmi grapi in naravnost navzgor okoli 160 m do možica na srednjem vrhu Stenarja in še 30 minut proti Z na glavni vrh.
Sestop kot pri smeri 240.
248 ANCELJNOVA SMER
Prvi plezali spodnji del Rado Košir in Klavdij Mlekuž 23. oktobra 1966, zgornjega Klavdij Mlekuž in Franc Salberger 30. avgusta 1967 (PV 1968, 353 – 356 s sliko).
Ocena V z mesti VI, višina stene 400 m, čas plezanja 8-9 ur.
Dostop kot pri smeri 246.
Opis: Vstop z leve strani stebra po ozki polici 8 m v desno. Tu vodi navzgor široka, gladka poč. S police prestop okoli roba prislonjenega stebra v previs. Čez njega (kk) naravnost na dobro stojišče in dalje pod strehast previs. Na levi strani čez v gladko, široko zajedo in po njeni desni strani do strehe. Pod streho težavna prečnica v desno okoli roba na stojišče pod rumenim odlomom. Dalje po zajedi na vrh prislonjene luske. Z nje 3 m v levo in nato čez strmo, krušljivo steno naravnost navzgor v previsen kamin. Pri zagozdi 5 m levo in čez strmo stopnjo levo poševno navzgor v strmo ploščo. Čez njo 10 m kvišku na navzdol visečo polico. Po njej desno 6 m v poševen kamin. Po kaminu 30 m navzgor v lažji svet, na polico. Z nje naravnost navzgor 3 raztežaje do vznožja zgornjega stolpa. S široke police tik pod stolpom 15 m levo mimo manjše votline in okoli 30 m navzgor. Dalje poševno proti desni, čez krušljiv previs. Še raztežaj do vrha stolpa in po lažjem svetu na vrh. Sestop kot pri smeri 240.
249 KAMINSKA SMER
Prvi plezali spodnji del Janez Krušic, Janez Pšenica in Jože Stražišar 9. novembra 1951, zgornjega Janez Krušic, Jože Stražišar in Tone Zupan 15. oktobra 1950 (NS 47).
Ocena V, višina stene 400 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 246.
Opis: Vstop v vpadnici navpičnega kamina. Čez zaprodene police 3 raztežaje v kamin in do plitve črne votline (možic). Desno za lusko na zgornji del votline in čez sigaste plati rahlo proti desni do majhnega stojišča. Dalje levo h kaminu, prestop vanj in po njem okoli 15 m. Po desni plošči do krušljive police, nad katero je rjav odlom, in levo v kamin. Po desni plošči okoli 10 m do majhne police in dalje raztežaj do prodnate kotanje. Čez dve stopnji levo na ramo stebra in desno poševno navzgor na prodnato poličko (luska). Prestop v ozek kamin in po njem do police. Iz nje desno čez gladke plati 6 m do police vrh kamina za stebrom. Naravnost čez gladke plati na majhno poličko. Z nje levo do vhoda v visoko votlino s snegom. Čez plati desno v navpičen kamin in po njem do zaprte kotanje. Iz nje naravnost čez navpičen prag na poličko in prestop v kamin. Po njem in po plateh v škrbinico ter dalje na greben in po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 240.
250 PREVČEVA SMER
Prvi plezali Herbert Brandt, Stanko Hudnik, Slavko Prevec in Nevina Rebek 20. julija 1928 (NA 183 – 184).
Ocena II, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka IV proti Stenarskim vratcam in po grušču pod steno (pol ure).
Opis: Vstop s snega desno od vpadnice vrha in dalje v območju srednjega stebra, ki ga omejujeta dve navpični kaminski grapi, na rob stene.
Sestop kot pri smeri 240.
251 ZAHODNI RAZ
Prva plezala Karl Grünwald in Fritz Schmitt 28. avgusta 1927 (NA 184). Ocena II-III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 250.
Opis: Smer poteka po razu do velikega rdečega stolpa. Desno okoli njega in po žlebu nazaj na raz ter po njem do odloma. Tu desno 20 m po polici, spet na raz in po njem na vrh. (Vrisa smeri ni bilo mogoče preveriti.)
Sestop kot pri smeri 240.
KRIŽ
252 ZIMSKA SMER
Prva plezala Ljubo Juvan in Tone Sazonov 1. maja 1962. Ocena in čas sta odvisna od snežnih razmer. Višina smeri 180 m, naklon 50-60°.
Dostop iz bivaka IV (četrt ure).
Opis: Smer poteka po snežišču v sredini stene.
Sestop po poti v bivak IV (1 ura).
DOLKOVA ŠPICA
253 SMER V JUŽNI STENI
Prvi plezal L. Enzenhofer (NA 184).
Ocena II, višina stene 200 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka IV k vznožju stene (15 minut).
Opis: Vstop z najvišje točke prodišča in navzgor na rob na S greben ter po njem na vrh.
Sestop v Rdečo škrbino in po markirani poti proti Kriški steni ter po melišču k bivaku IV (pol ure).
254 JUGOVZHODNI RAZ (z Rušja)
Prva plezala Georg Kuglstatter in Hans Unger 10. septembra 1926 (NA 185). Ocena II, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka IV po poti na Škrlatico (5 minut).
Opis: Vstop v vpadnici raza. Strmim odstavkom v spodnji polovici se umikamo v desno. Višje po razu na glavo in po grebenu na vrh.
Sestop kot pri smeri 253.
254a Direktno varianto sta prva plezala Janez Krušic in Jože Stražišar 10. avgusta 1952. Ocena III z mesti IV, čas plezanja 4 ure.SEVEROVZHODNA STENA
255 SMER RENKER – STURM
Prva plezala Gustav Renker in Josef Sturm 10. avgusta 1910 (NA 185). Ocena II, višina 200 m, čas plezanja 1 ura.
Dostop od bivaka IV po poti v Zadnji Dolek (1 ura).
Opis: Vstop nasproti poti v J steno Škrlatice in proti poklini na SV steni. Ob njej in skozi kamin v škrbino. Dalje skozi grapo na prodišče in levo na SZ greben.
Sestop kot pri smeri 253.
256 GREBEN DOLKOVA ŠPICA – ŠKRLATICA
Prvi plezal Adolf Schulze 22. julija 1906 (NA 185).
Ocena II, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka IV po poti na vrh Dolkove špice (1 ura).
Opis: Z Dolkove špice v Rdečo škrbino in po grebenu Rakove špice do Škrlatične grmade. Dalje po V strani grebena v J steno Škrlatice, po njej na greben in na vrh.
Sestop po poti v bivak IV (ura in pol).
ŠKRLATICA
JUŽNA STENA
Na Škrlatico so prvi pristopili s te strani Julius Kugy, Andrej Komac in Matija Kravanja 24. avgusta 1880 (NA 186), in sicer iz Zadnjega Dolka. Smer poteka po grapi in iz nje desno navzgor na greben. Ocena II. Leta 1885 je Gregor Rabič (NA 186) pristopil po J steni, tam, kjer vodi danes nadelana pot. Za njim pa so steno preplezali še v raznih smereh in variantah, eno od njih 8. avgusta 1933 Janez Brojan (ocena III, čas plezanja 2 uri).
JUGOVZHODNA STENA
Po JV steni je na Škrlatico prvi pristopil Gregor Rabič leta 1883 (NA 186). Iz krnice V kotlu je plezal po lahkem pečevju na J greben in po njem na vrh. 19. marca 1938 so Janez Brojan, Joža Čop, Miha Potočnik, Tončka Reiner in Stane Tominšek (PV 1929, 267) plezali iz Vrat v območju grape naravnost V kotel in naprej po JV steni na vrh Škrlatice.
SPODNJI ROKAV
257 SMER KRUŠIC – DIMITROV
Prva plezala Pavle Dimitrov in Janez Krušic 7. junija 1964 (PV 1964, 528). Ocena IV z mesti V, višina stene 700 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop iz Aljaževega doma po poti na Škrlatico. Iz grape pod Dolkovo špico desno skozi gozd na prodišče pod J steno Spodnjega Rokava (uro in pol). Opis: Levo po grapi, ki pada iz krnice V Kotlu, in prek nje do izrazitih kaminov. 3 raztežaje navzgor in skozi kamin na prvo zaprodeno gredino. Nad njo za odklan stolp in z desne strani na njegov vrh. Z njega čez plati levo navzgor 20 m (V) in desno na drugo gredino. 15 m desno od kamina navzgor po kaminih 4 raztežaje do globokega kamina. Po njem navzgor in po krušljivi gredi na greben, ki pada proti krnici V Kotlu. Dalje v območju grebena na vrh Spodnjega Rokava.
Sestop po grebenu proti Srednjemu Rokavu in iz prve škrbine spust V Kotle (1 ura). Od tod po V steni Škrlatice na pot Škrlatica – Vrata in po njej v Aljažev dom (3 ure in pol) ali v škrbino med Srednjim in Visokim Rokavom ter v bivak II (1 ura).

258 BROJANOVA SMER
Prvi plezali Janez Brojan, Maks Dimnik in Franc Globočnik 30. maja 1937 (PV 1939, 33 – reg.).
Ocena III-IV, višina stene 700 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 257.
Opis: S prodišča pod J steno Spodnjega Rokava desno navzgor na drnasto gredino in z nje po navpičnem kaminu ter desno v žleb. Po njem in skozi kamin v dno grape. Po njej na polico in raztežaj desno. Čez strmo stopnjo na stebriček in desno na raz. Dalje v območju raza do grape (stik s smerjo 259). Po njej in desno na JV greben ter po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 257.
259 POTOČNIKOVA SMER
Prva plezala Miha Potočnik in Stane Tominšek 22. julija 1928 (NA 189). Ocena III, višina stene 700 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 257.
Opis: S prodišča pod J steno Spodnjega Rokava desno navzgor na drnasto gredino. Z nje po žlebovih in policah 200 m navzgor pod osamljen stolp. V območju grape navzgor in čez police na gredino pod vršno steno. Desno po njej in na vrh.
Sestop kot pri smeri 257.
260 JUGOVA SMER
Prvi plezal Klement Jug leta 1924 (NA 189).
Ocena I, višina stene 700 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Aljaževega doma po cesti proti Mojstrani do prve jase, potem levo čez veliko prodišče (Suhi plaz) pod JV steno (uro in pol).
Opis: S prodišča po grapi navzgor na gruščnate gredine. Čez prage med njimi na položen, skrotast hrbet in po njem ob JV grebenu pod vršno steno. Čez njo na vrh.
Sestop kot pri smeri 257.

261 JUGOVZHODNI GREBEN
Prva znana plezalca, ki pa sta plezala bolj direktno, sta bila Miro Dermelj in Janez Krušic 2. julija 1946.
Ocena III, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop iz bivaka II navzdol na prodišče pod škrbino med Spodnjim Rokavom in Kališčem (pol ure).
Opis: Po skrotju na poraščen stolp nad škrbino. Spust v škrbino in dalje po grebenu na vrh Spodnjega Rokava.
Sestop kot pri smeri 257 ali po isti smeri nazaj v bivak II (2 uri).
262 SKOZI ŠKARJE
Prvi plezali Janez Krušic, Anton Oman, Janez Ramuš, Milan Robič in Janez Zakrajšek 18. junija 1967.
Ocena III-IV, višina stene 200 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz bivaka II po drnastem grebenu navzdol na prodišče pod Škarjami (pol ure).
Opis: S prodišča 40 m navzgor na poličko, po njej levo. Potem navzgor in skozi kamine ter ob njih v levo škrbino Škarij.
Sestop po smeri 261 ali kot pri smeri 257.
263 POD ŠKARJAMI
Prva plezala Janez Krušic in Tone Zupan 26. septembra 1955 (PV 1955, 648).
Ocena IV-V, višina stene 200 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 262.
Opis: Vstop v vpadnici kaminov, desno od Škarij. Po grapi in kaminu do previsne zajede. Levo od nje po kaminu za lusko in desno po počeh na vrh luske. Še desno v položno grapo in po njej ter po pečeh na greben.
Sestop kot pri smeri 262.
264 KAMINSKA SMER
Prva plezala Peter Ferjan in Janez Krušic 1. oktobra 1955 (PV 1955, 648 -649 s sliko).
Ocena III z mesti V, višina stene 200 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz bivaka II na prodišče pod steno (15 minut).
Opis: Vstop s prodišča in po žlebovih 3 raztežaje pod kamin. Skozenj in desno za položno rebro. Levo navzgor čez luske v kamin, skozenj in po drnastem svetu do izstopnega kamina in na greben.
Sestop po JV grebenu (smer 261) v bivak II (2 uri in pol).

265 ČEZ PLATI
Prva plezala Janez Krušic in Jože Makovec 1. julija 1956.
Ocena III-IV, višina stene 250 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 264.
Opis: Vstop v vpadnici značilnih črnih plati. Po sistemu kaminskih žmul (lusk) v črnih plateh spodnjih dveh tretjin stene. Dalje čez lažje pečevje desno poševno navzgor in po algasti grapi v škrbino desno od značilne (kvadraste) grebenske glave (možic).
Sestop čez vrh Spodnjega Rokava (20 minut) in v krnico V Kotlu (1 ura) in dalje kot pri smeri 257.
266 POTOČNIKOVA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Drago Korenini, Miha Potočnik in Tončka Reiner 14. julija 1940.
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz bivaka II na prodišče do vpadnice vrha Spodnjega Rokava (15 minut).
Opis: Vstop v vpadnici vrha. Po kaminu levo navzgor 50 m in po polici desno do žmul. Pod njimi (k) do pomola (k) in naravnost navzgor čez preveso na gredo. Dalje skozi kamin in desno v grapo do pomola (možic). Naprej lahko desno navzgor v sedelce S od vrha.
Sestop kot pri smeri 265.
SREDNJI ROKAV

267 SMER KRUŠIC – VENINŠEK
Prva plezala Janez Krušic in Stane Veninšek 21. oktobra 1951 (PV 1952, 298 – reg.).
Ocena III, višina stene 350 m, čas plezanja uro in pol.
Dostop iz bivaka II čez melišča pod steno (1 ura).
Opis: Vstop v grapi med Srednjim Rokavom in grebenskim stolpom. Dalje v območju grape, po kaminih in rebrih levo od značilnega stolpa na skrajno desno stran grebenskega stolpa.
Sestop po grebenu na Srednji Rokav in spust skozi ozebnik ter dalje v bivak II (2 uri).
268 SMER KOBLAR – KRISTAN – KRUŠIC
Prvi plezali Slavko Koblar, Milan Kristan in Janez Krušic 14. junija 1952. Ocena III z mesti V, višina stene 350 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 267.
Opis: Po kaminu v vpadnici vrha do terase. Dalje po lažjem svetu desno navzgor proti kaminu. Pred njim po policah in počeh levo navzgor na greben in še 2 raztežaja na vrh.
Sestop kot pri smeri 267.
269 VZHODNI RAZ
Prva plezala Drago Korenini in Miha Potočnik 11, julija 1937.
Ocena II, višina stene 350 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka II po meliščih proti ozebniku med Rokavi in navzgor na drnasto glavo (1 ura).
Opis: Levo od raza po žlebu in kaminih ter desno čez krušljivo pečevje na raz. Po njem v kamin z zagozdeno skalo. Pod njo (okno) in na desno stran raza. Dalje v območju raza in čez škrbino na vrh Srednjega Rokava.
Sestop kot pri smeri 267.
269a Vstopno varianto desno od raza sta prva plezala Janez Krušic in Jože Štolcar 1. oktobra 1946 (PV 1947, 172 – reg). Ocena III-IV, čas plezanja do vrha 3 ure. – Vstop z melišča pod ozebnikom po krušljivi zajedi (k). Po 8 m levo v kamin, nekaj m po njem in raztežaj levo po zaprodeni polici do vznožja žlamborja. Dalje čez strmo stopnjo navzgor in čez plati na gredino (črna lopa). Desno in po kaminu, ki prehaja v krušljiv žleb, in levo v smer 269.
VISOKI ROKAV

270 NORMALNI PRISTOP
Ocena II, čas plezanja 2 uri in pol (NA 190).
Opis: Iz bivaka II po meliščih v ozebnik med Srednjim in Visokim Rokavom (45 minut). Skozi ozko grlo (poleti skalnat prag) in po krajni poči (na desni strani) do škrbine. Malo pod njo po zaprodeni polici desno v vznožje kamina. Po njem 30 m in dalje po lahkem pečevju desno navzgor do vznožja markantnega stolpa. Ob njem levo čez prag in navzgor na greben ter na vrh.
271 LEVA SMER
Prvi plezali Janez Brojan, Maks Dimnik in Franc Globočnik 10. septembra 1939.
Ocena III, višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz bivaka II po meliščih, desno od ozebnika pod steno do značilne luske (45 minut).
Opis: Po kaminu za lusko in z nje čez gladke plati. Dalje po žlamborju in levo prek plati na pomol. Po razčlenjeni grapi do značilne lope. Na levi strani navzgor po rebru in po polički desno nad lopo. Čez strmo stopnjo v žleb, po njem in po lažjem pečevju na vrh Visokega Rokava.
Sestop po smeri 270 (2 uri).
272 DESNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Uroš Župančič 18. septembra 1947 (PV 1950, 113 – reg.).
Ocena IV-V, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 271 in nekoliko bolj desno.
Opis: Vstop po kaminu levo ob trapezasti glavi in z njenega vrha sestop v grapo (4 m). Čez strme prage (V), po levem robu grape (k, V) navzgor in nazaj v široko kotanjo v grapi. Po njeni desni strani nad prag in spet 2 raztežaja po njej. Dalje po levi strani grape ob razu v škrbino na grebenu in po grebenu na vrh Visokega Rokava.
Sestop kot pri smeri 271.
VELIKI OLTAR

273 GRAPA
Prvi plezali Herbert Drofenik, Mirko Kajzelj in Milan Kham 29. junija 1929 (NA 192).
Ocena II, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 272.
Opis: S snežišča skozi kamin in v žleb. Po njem in kaminih na greben. Po njem na vrh.
Sestop po smeri 274.
274 NORMALNI PRISTOP
Ocena I, čas vzpona uro in pol (NA 192).
Opis: Iz bivaka II prek melišč do grape, ki pada z grebena med Velikim Oltarjem in Dovškim križem. Levo od nje na gredino pod grebenom in levo (V od Velikega Oltarja) na prehod Grlo. (Možen sestop Za Ak – 2 uri, smer 326, NA 193.) Z njega po prodnatem žlebu na greben in levo na vrh.
Sestop po isti smeri.
DOVŠKI KRIŽ
275 NORMALNI PRISTOP
Poznali so ga že domačini. Prvi registrirani vzpon sta opravila Hjalmar Arlberg in Janez Klančnik 6. avgusta 1889 (NA 195).
Ocena I, čas vzpona uro in pol.
Opis: Iz bivaka II čez prodišča -na najvišjo ploščad (med Šplevto in Dovškim križem) ter desno na travnato reber. Po njej in čez lahko pečevje na vrh.
275a Na Dovški križ se, da priti tudi z Grla po grebenu, izogibajoč se gladkim stolpom na J pobočje (ocena II, čas vzpona ura in pol).
275b iz Vrat je možen pristop prek krnice Na brinju, 5-6 ur (NA 195).
275c ali skozi grapo Med plazmi, 5-6 ur, (NA 195).
276 GREBEN DOVŠKI KRIŽ – ŠKRNATARICA
Ocena I-II, čas vzpona 1 ura (NA 196).
Dostop po smeri 275.
Opis: Razgledna tura. Smer poteka po grebenu, strmim stopnjam se umika v J pobočje.
Sestop po smeri 277 (2-3 ure).
ŠKRNATARICA
277 NORMALNI PRISTOP
Ocena I, čas vzpona 5 ur (NA 195).
Po cesti v Vrata približno 1,5 km od Peričnika do Velikega Črlovca (kjer se z desne strani odpre pogled čez prod na Kukovo špico). Od tu v smeri sedla Čez Gulce (med Kukovo špico in Škrnatarico) naravnost po grapi ali desno po lovski stezi skozi gozd (Goričica) skoraj do njegove meje in po stezi levo v pobočje Gulc. Dalje navzgor proti sedlu in levo v vznožje žleba ter po njem na vrh.
KUKOVA ŠPICA
JUŽNA STENA
278 NORMALNI PRISTOP
Ocena I, čas vzpona 5 ur (NA 196).
Kot pri smeri 277 pod sedlo Čez Gulce in desno navzgor po drnu in skrotju na vrh.
279 BROJANOVA SMER
Prvi plezali Janez Brojan, Avgust Delavec in Ivan Jenko 19. maja 1946 (PV 1947, 219).
Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop po smeri 277 v pobočje Gulc in desno pod steno (3 ure).
Opis: S poraščenega hrbta desno v grapo. Po njej in njeni desni strani čez plošče na teraso. Z nje v lopo (IV+) in navzgor čez plošče na gredino (odcep variante 279 a). Raztežaj desno in navzgor na drugo gredino. Po njej rahlo desno in nato levo v žleb. Po njem na JV raz in po njem na vrh.
Sestop po smeri 278 (3 ure).
279a Levo od smeri potekata dve varianti. S prve gredine na levi raz je plezal Janez Brojan 29. julija 1951, v spodnjem
279b in zgornjem delu pa Pavle Baloh in Danilo Sekloča septembra 1951.
280 JUGOVZHODNI RAZ
Prva plezala Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 16. avgusta 1928 (NA 196). Ocena III, čas plezanja 3 ure.
Dostop po smeri 277 do gozdne meje in po grapi do vznožja JV raza Kukove špice.
Opis: Možna dva vstopa. Z leve strani nad prvi stolp ali z desne (V stran) po policah in kaminih na vrh stolpa. Dalje po razu in nato po odprti steni desno od raza 3-4 raztežaje do vrha »Prižnice« (III-IV). Z nje po grebenu na glavni vrh.
Sestop po smeri 278.
281 SEVEROVZHODNI GREBEN
Prva plezala K. K. Plaichinger in W. Lass 17. julija 1909 (NA 197).
Ocena I, čas vzpona 45 minut.
Dostop kot pri smeri 280 in dalje čez Kukove prode pod najnižjo točko grebena med Kukovo špico in Vrhom nad Mužiči (4 ure).
Opis: Čez lahke pečine v škrbino in po grebenu na vrh.
Sestop po smeri 278.
281a Z najvišje točke Kukovih prodov je možen dostop čez V steno na Kukovo špico (II).
282 GREBEN SLEME – KUKOVA ŠPICA
Dostop iz Mojstrane za Grančišem po poti čez Vrtaško planino na Sleme (4 ure).
Opis: Smer poteka po grebenu, ki je v zadnjem delu močno razčlenjen in krušljiv (Mužiči), v najnižjo škrbino pred Vrhom nad Mužiči. Dalje levo po gredinah na Kukove prode in po SV grebenu na vrh Kukove špice.
Sestop po smeri 278.
282a Marjan Prevec je leta 1956 plezal iz škrbine na Vrh nad Mužiči (IV-V) in dalje po SV grebenu.
MARTULJEK, BELI POTOK
Izhodišče za ture v Martuljkovi skupini je vas Gozd-Martuljek, od koder dosežeš planinico Jaseni v tri četrt ure. Ob njej stoji neoskrbovana koča (Lipovčeva bajta), ki jo upravlja AO PD Jesenice, prav tako kot bivak III (1340 m). Od planine gre steza – še vedno na levi strani (orografsko) potoka – naprej do bivaka III, ki leži Za Akom, na parobku nad slapom; od vasi do bivaka 2 uri in pol.
Martuljkovo skupino sestavljajo mogočni vrhovi, ki obkrožajo oba največja zatrepa, Za Akom in Pod Srcem: Vanežev rob (1890 m), Kukova špica (2417 m), Škrnatarica (2448 m), Široka peč (2497 m), Dovški križ (2531 m), Mali Oltar (2509 m), Veliki Oltar (2621 m), Velike in Male martuljške Ponce (2383 m in 2592 m), Špik (2472 m), Frdamane police (2273 m), Rušica (2074 m) in Rigljica (1907 m). Zaznamovanih poti tu skoraj ni, kar daje tej skupini – edini v Julijcih – čar nedotaknjenosti in samote.
Vzhodno od Martuljkove skupine leži pod severno steno Kukove špice krnica Beli potok. V njo vodita le dve nezaznamovani poti (glej dostopa pri smereh 302 in 303).
KUKOVA ŠPICA
SEVERNA STENA
301 PREČENJE
Prvi plezal Matevž Šuštar 16. julija 1950 (PV 1951, 270).
Ocena III (krušljivo), čas plezanja 3 ure.
Dostop od Vrtaške planine do vrha Slemena (uro in pol), po grebenu na S stran (trije umiki) in proti Z do najnižje grebenske škrbine ob Vrhu nad Mužiči (uro in pol).
Opis: Iz škrbine vodi sistem gredin in polic skoraj vodoravno čez vso S steno Kukove špice do Vaneževega roba. Vstop na prvi rušnati glavi desno od Vrha nad Mužiči. 20 m navzgor in prečnica v desno (1 raztežaj). Nato navzgor na ozko polico in spet prečnica v desno do dveh velikih lop. Med njima navzgor 10 m (težavno), desno do škrbinice v steni in skozi njo na centralni steber (možic; lažje je nekoliko višje). S stebra težaven sestop na snežišče pod veliko črno steno in po snežiščih na Vanežev rob. – V nasprotni smeri (od Vaneževega roba na Vrh nad Mužiči) je prečil Janez Brojan 6. julija 1941 (ocena III, čas prečenja 2 uri).
Sestop z Vaneževega roba po grebenu na S in nato Za Ak ali v Beli potok (2 uri).
302 ČEŠKA SMER
Prvi plezali Jiri Čermák, Bohuslav Franta in Jože Komac 23. avgusta 1907 (do roba stene in po isti smeri nazaj) in 20. avgusta 1910 (naprej do Vrha nad Mužiči in po V grebenu na Kukovo špico; NA 152).
Ocena II, višina stene 450 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Martuljka po kolovozu, po brvi čez potok Martuljek in dalje vkreber po stezi proti V na planino Zaprete (pol ure). Dalje po stezi v V pobočju Vršiča v zatrep Beli potok (še 1 uro) do izvira Belega potoka. Iz zatrepa proti J do sklepa doline.
Opis: Levo od velikega stebra v sredini stene v žleb. Ob stebru navzgor do polovice stene. Nato levo po ozkih policah do vrste kaminov. Zanimivo in ne težko po njih navzgor (le zgornji je zaprt s krušljivim previsom) do grebena. Po njem proti Z, mimo stolpov po J strani in spet po rezi med Vrati in Belim potokom. Zadnje strme stopnje obideš nad Martuljkom.
Sestop na Gulce in proti J v Črlovec in v Vrata (2 uri in pol do 3 ure).
303 SLOVENSKOBISTRIŠKA SMER
Prvi plezali Janko Blažej, Jožko Frangeš, France Karner, Jožica Marn, Janko Mirnik in Jože Uršič 27. julija 1951 (PV 1952, 298 – reg.).
Ocena II, deloma III, višina stene 300-350 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop: a) Iz krnice Za Akom čez strmo hrbtišče Vaneževega roba v krnico Beli potok, po rušju in žlebu na veliko snežišče pod steno (2 uri in pol),
b) Možno je tudi naravnost iz doline v Beli potok, kamor prideš čez planino Zaprete ali pa po strmi stezi, ki pelje ob hudourniku Beli potok (3-4 ure iz Martuljka).
Opis: S snežišča rahlo levo navzgor. Sredi stene se vleče strm, zelo krušljiv skalnat pas, visok 40 m (skala mestoma pomešana s prstjo; kk). Še nekaj raztežajev pod vršni del stene, ki dopušča več možnosti za izstop. Zadnji raztežaji srednje težki. Izstop desno ob prvi večji glavi v V grebenu Kukove špice (šteto od Z). Po lahkem grebenu na vrh.
Sestop kot pri smeri 302.
304 SMER JESIH – LIPOVEC
Prva plezala Pavla Jesih in Jože Lipovec 30. julija 1932 (PV 1933, 4-5 s sliko).
Ocena mestoma IV (krušljivo), višina stene 400 m, čas plezanja 3-4 ure. Dostop kot pri smeri 303.
Opis: Vstop s snega na desni strani značilnega velikega stožca. Čez gladke in izprane plati desno poševno navzgor v majhno, zglajeno vdolbino. Iz nje čez gladko trebušasto stopnjo v drugo vdolbinico in dalje v tretjo (kk). Naprej čez težavno prevesno žmulo na pomol, nato v žleb in po njem. Zelo krušljivo do vrha stene. – Prvemu snežišču v steni na levi strani ogromnega skalnega sklada sledi po nekaj raztežajih drugo snežišče, ki leži v vpadnici vrha, pod rdečo, krušljivo prevesno steno. Do sem vodi smer na levi strani globokega žleba sredi stene, dobro vidnega iz doline. Pod rdečo steno desno po krušljivi gredi in prek krušljivega prestopa v majhno zajedo. Dalje v zagato in rahlo desno na SZ steber (Kajzeljev steber). Od 10 m visokega kamina dalje kot pri smeri 306.
Sestop kot pri smeri 302.
305 DIREKTNA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Drago Korenini in Miha Potočnik 27. junija 1937 (PV 1939 33 – reg.).
Ocena IV, višina stene 500 m, čas plezanja 8 ur in pol.
Dostop kot pri smeri 303.
Opis: Vstop s snežišča na gladke plošče nekoliko levo od vpadnice vrha (levo od velikega žleba). Na levo rebro žleba in čez žleb po krušljivem pečevju. Po žlebovih in čez stopnjaste skoke (mestoma gladko, težko ali krušljivo). Višje po črnem, globokem žlebu do konca, do previsne zapore. Prečnica levo po krušljivi skali (majhne opore). Dalje po razbiti skali na gredino, ki deli steno v spodnji in gornji del. Z gredine na glavič pod steno. Od tod čez previsno stopnjo v vpadnici vrha, skozi zajedo na malo prodnato stojišče. Čez gladko, navpično zajedo 5-6 m na glavo. 2 m navzgor in 2 m prečnica v desno v žlebič z mostičkom. Z njega na polico (lopa, možic). Prečnica v levo 5-6 m po polički v črno grapo pod zamazano steno na široko polico. Z nje 2 m na višjo polico pod ogromen trebuh. Desno pod njim po polički 2-3 m in po poči čez previs na pokrito, ozko poličko. Z nje čez žmulo in gladko ploščo nad spodnjim trebuhom. Prestop desno v poč (zelo težko in izpostavljeno) na glavo (dobri oprimki). Dalje čez gobaste stopnje na dobro stojišče (možic – ključ smeri). Poševno desno navzgor (lahko) po široki terasi, ki se končuje z gladko, strmo ploščo (izpostavljeno), in na majhno sleme (na drugi strani je majhno prodišče). Pod gladkimi platmi prečnica 10 m v levo po polici v kamin. Po njem in dalje po gladkem rebru navpično, deloma krušljivo (zelo izpostavljeno). Vrh rebra prečnica 3 m v levo in po naloženih bolvanih in stopnjah 50 m (zelo krušljivo in izpostavljeno). V širok, rdeč žleb. Po njem ali ob njem in po razčlenjenem rebru na vrh.
Sestop kot pri smeri 302.
306 KAJZELJEV STEBER
Prvi plezali Herbert Drofenik, Mirko Kajzelj in Vinko Križaj 25. junija 1927 (NA 134).
Ocena IV, višina stene 200 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop: a) Iz Belega potoka (glej pri smeri 302) po drnu in žlebovih na Vanežev rob (2 uri), b) Iz Za Aka pri izviru Martuljka po lovski stezi na Vanežev rob (2 uri). Po grebenu brez steze proti J do podnožja stebra (še uro in pol).
Opis: Po lahki skali do grede, ki vodi navzgor. Okoli previsnega vogala levo in navzgor po odprti steni do dveh polic (10 m oddaljeni druga od druge). Po spodnji na levo. Čez deloma previsno steno na drugo polico (težko) in po njej na levo. Nato v smeri proti vrhu, držeč se bolj levo, po rdečem žlebu in skozi njegov podaljšek, 10 m visok kamin. Zgoraj zelo težak prestop na prodnat pomol. (Ta kamin tvori prehod v previsni stopnji stebra, dobro vidni iz doline.) Čez strmo stopnjo in nato po lažjem svetu ves čas po robu do vrha. Sestop kot pri smeri 302.

SEVEROZAHODNA STENA
307 SMER KRUŠIC – ŠILAR
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 28. septembra 1949 (PV 1950, 113 – reg.).
Ocena V (krušljivo in izpostavljeno), višina stene 250 m, čas plezanja 6 ur. Dostop od bivaka III po levem pobočju krnice Za Akom pod SV razom Široke peči prečenje pod Škrnatarico v zatrep Gulce in dalje po gredini v smeri SZ stebra (2 uri in pol do 3 ure).
Opis: Iz grape pod severno stranjo Gulc po zglajeni polici poševno levo navzgor. Vmes kratek prag. Dalje v smeri Vaneževega roba, dokler ne preseka police široka, zaprodena in položna grapa, ki vodi iz majhnega zatrepa pod značilnimi rdečimi platmi SZ stene Kukove špice. S police po drnastem svetu 40 m navzgor do stene pod stebrom, ki je videti nekoliko razčlenjen. Vstop v zajedo, 20 m po levi strani navzgor in prestop desno čez plati v kamin (V). Po kaminu rahlo desno navzgor do vogala. Še nekaj m navzgor pod krušljiv previs, nato desno okrog vogala (izpostavljeno) na navzdol visečo polico. Z nje naravnost navzgor čez prag z ogromnimi, naklanimi bolvani (IV) na pomolček in levo po polički okrog roba do votlinice. Iz nje levo na rob. Za robom naravnost navzgor po masivni skali do varovališča. Po polici desno rahlo navzdol do zložnih plati, ki dajejo možnost prehoda navzgor za majhnim rebrom. Vrh rebra po zaprodeni polici levo v dno krušljivega, terasastega kamina, ki je zarezan v navpično, rdečo steno. Kamin (visok 15-20 m) vodi proti desni navzgor. Zgoraj težak prestop (V) v krušljiv, položnejši svet. Prestop na gornjo polico in po njej zelo krušljivo 45-50 m. Nato desno poševno navzgor do roba stene v Z grebenu Kukove špice. Po grebenu še 15 minut do vrha.
Sestop kot pri smeri 302.
308 SMER ŽUPANČIČ – BAEBLER
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič junija 1937 (PM 1937, 14 in PV 1939, 33 – reg).
Ocena III, višina stene 200 m, čas plezanja 1 ura.
Točnega poteka smeri ni bilo mogoče ugotoviti.
ŠKRNATARICA

SEVEROVZHODNA STENA
309 SMER KRUŠIC – BARTELJ
Prva plezala Bartelj in Janez Krušic 30. avgusta 1941.
Ocena II, mestoma III, višina stene 250 m, čas plezanja dve uri in pol.
Dostop od bivaka III po levem pobočju krnice Za Akom in po grapi na melišče pod SV stebrom Široke peči, čez plaznice pod Škrnatarico v gruščnat kotel pod Gulcami (2 uri in pol).
Opis: Po dobro razčlenjenem pečevju rahlo desno navzgor. Težjim mestom se lahko izogneš levo ali desno. Po 2 raztežajih se obrneš bolj levo v smeri prvega grebenskega roglja Škrnatarice nad Gulcami. Čez nekaj kaminov in po razčlenjenem pečevju za prvi grebenski rogelj, 70 m Z od škrbine Gulce.
Sestop skozi Črlovec v Vrata (2 uri).
SEVERNA STENA
310 VZHODNA SMER
Prva plezala Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 22. septembra 1927 (NA 134 – 135).
Ocena II, višina stene 250 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 314.
Opis: Po lahki skali desno navzgor do navpičnih pragov v sredini stene, nato desno. Kjer se police odlomijo in končajo v gladkih ploščah, levo po razčlenjeni steni in skozi kratek, previsen kamin na greben (za prvim grebenskim stolpom do Kukove špice). Po J strani grebena na vrh.
Sestop po V ozebniku na Gulce in po Črlovcu v Vrata (3 ure).
311 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Ciril Praček 26. julija 1942.
Ocena III s 3 mesti IV, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 314.
Opis: Vstop v vpadnici vrha Škrnatarice po dobro razčlenjenem pečevju. Prestop v kratek previsen kamin. Čez sistem vodoravnih polic do gladkega žleba. Po njem (IV) do police. Dalje čez gladke plošče z majhno preveso (k, IV). Po 8 m kaminu in po lažjem svetu na V greben, 20 m pod vrhom. Po grebenu na vrh. – Skala je v zgornji tretjini slabo razčlenjena.
Sestop kot pri smeri 310.
312 ZAHODNA SMER
Prvi plezali Joža Čop, J. Hafner, A. Potočnik, Miha Potočnik in Stanko Tominšek 18. septembra 1927 (NA 134 – 136).
Ocena II, višina stene 250 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 314.
Opis: Iz sredine Amfiteatra po polici do prodišča (sistem polic). Desno v žleb, iz njega levo in na prodišče v sredini stene. V krušljiv, ozek kamin in čez grebenček v položen žleb. Desno v rdeč žleb in po njem na greben. (Prvi plezalci so plezali levo in izstopili skozi kamin naravnost na vrh.)
Sestop kot pri smeri 310.
DOVŠKI KRIŽ
313 PRISTOP ČEZ SEVEROVZHODNO STENO
Prvi plezali Miha Bizjak, Joža Čop, Miha Potočnik in Stanko Tominšek junija 1929 (NA 137).
Ocena I-II, višina stene 200 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop v Amfiteater kot pri smeri 314, nato po prodiščih do vrha krnice.
Opis: Vstop v vpadnici vrha Dovškega križa. Z vrha melišča (navadno sneg) desno v steno, po plitvem žlebu do police. Levo in višje zopet nazaj v žleb. Nato po polici desno do rdeče votline. Po sistemu polic z ene na drugo lahno proti levi. Izstop na greben po gruščnatem žlebu ali levo skozi kamin. Po grebenu na vrh.
Sestop po južni strani v Vrata (2-3 ure).
ŠIROKA PEČ
314 PRISTOP SKOZI AMFITEATER
Prvi plezali verjetno Joža Čop, Miha Potočnik in Stanko Tominšek 9. avgusta 1928 ob priliki grebenskega prečenja (NA 137 – reg.).
Ocena I, višina smeri 200-250 m, čas vzpona 2 uri.
Dostop v Amfiteater: Od bivaka III Za Akom proti Amfiteatru, po desni od treh grap levo od vznožja Široke peči, navzgor čez bolvane v grapi do velikih pragov, pod njimi levo iz grape in po drnastem hrbtišču na peščen grebenček. Čez »skok« v Amfiteater do podnožja stene Škrnatarice (3 ure, eno mesto III).
Opis pristopa na Široko peč: Med stolpi v grebenu Široke peči se spuščajo na jug v krnico Amfiteater grape, ki omogočajo v vzhodnem delu več lažjih pristopov. Svet je zelo krušljiv. Zelo lep vzpon v kombinaciji z grebenskim prečenjem do vrha Dovškega križa (glej smer 315).
Sestop po isti smeri.
315 GREBEN ŠIROKA PEČ – DOVŠKI KRIŽ
Prvi plezali Joža Čop, Miha Potočnik in Stane Tominšek 9. avgusta 1928 (NA 137).
Ocena III, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 314, nato iz srede krnice Amfiteater desno v žleb in po lahkem, krušljivem pečevju desno navzgor na prvi V stolp Široke peči.
Opis: Široka peč ima v smeri vzhod – zahod sedem izrazitih grebenskih stolpov. S prvega po grebenu lahko čez drugega in tretjega. Na četrti stolp priplezamo čez krajše težavne stopnje. Na petega pristop ni težak. Prečenje po njegovem grebenu. Globoka škrbina med petim in šestim stolpom. Spust po vrvi v globoko grapo, malo J od grebena. Iz grape nazaj v škrbino med petim in šestim stolpom. Po razčlenjenem, krušljivem grebenu čez kratek skok na šesti stolp. Dalje po zelo krušljivem grebenu na sedmi stolp, ki je glavni vrh Široke peči. Od tod se obrne greben proti jugu do Dovškega križa. Čez nekaj lažjih stolpičev. Zadnje tri stolpe pred izrazitim gladkim grebenskim stolpom obideš na Z strani. Polica vodi poševno navzdol (gladko, trenje). Na gladki stolp pristop po poklinah. Dalje je greben zelo krušljiv, toda brez posebnih težav do vrha Dovškega križa.
Sestop po Jugovi grapi Za Ak (2 uri).
316 iz Amfiteatra na V vrh Široke peči po lahkem pečevju in skrotju proti desni do vrha (uro). Prva plezala Baebler in Peter Deila Valle leta 1924 (Österreichische Alpenzeitung 1936, 130 – reg.).

VZHODNI STEBER
317 SMER OGRIN – ŽUPANČIČ
Prva plezala France Ogrin in Uroš Župančič 20. junija 1933 (NS 48 – 49). Ocena IV-, skala spodaj masivna, zgoraj krušljiva. Višina stebra 700 m, čas plezanja 5-7 ur.
Dostop: Iz bivaka III Za Akom proti Amfiteatru, po desni do treh grap levo do vznožja Široke peči. Navzgor čez bolvane v grapi do velikih pragov, pod njimi levo iz grape in po drnastem hrbtišču na peščen grebenček (včasih tudi poleti zasnežen in sestavlja snežno vesino kot ostanek plazov). Z grebenčka do vznožja vzhodnega stebra Široke peči (2 uri).
Opis: Vstop v gladek, 20 m visok žlambor. Po njem do črnega previsa, ki ga obideš na levi prek lažje prevese. Nad njo navzgor malo proti levi do luske in za njo (luska levo, masiv desno). Od luske navzgor k majhni krmolji. Nato navzgor rahlo proti desni na rob grape, ki pada strmo v Za Ak. Po izpostavljeni steni nad grapo napreduješ lahko proti levi do večje krmolje. Nato prestop v levo in ob žmulastih prevesah navzgor do gladke prevese. Tik pod njo nekaj korakov desno in čez previsno stopnjo na polico (možic). Dalje nad žmulami proti desni do odprtega rdečega kamina (možic). Nekaj metrov po desnem robu kamina do police. Po polici desno na raz in po njem navzgor (čvrsta skala z dobrimi oprimki), dokler ga ne zapre previsen pas. Tu prečnica v levo (IV) na glavo stebra (širok, prostoren stolp). Dalje po strmi, izpostavljeni, krušljivi steni 2 raztežaja naravnost navzgor v izstopni kamin z zagozdeno skalo. Po lažjem pečevju skozi okno na teme vzhodnega stolpa.
Sestop v Amfiteater. Po J pobočju in po lažjem svetu do široke grape. Po njej do skoka, nato desno ven in po skrotju lahko v Amfiteater. Tu levo ob steni do ogromnega skoka. S pomočjo zabetoniranega klina spust po vrvi v kotanjo ter po snegu in grebenih (kot dostop) v osrednjo grapo pod Široko pečjo in Za Ak (3 ure).
318 SMER FERJAN – KRUŠIC – ZUPAN
Prvi plezali Peter Ferjan, Janez Krušic in Tone Zupan 30. septembra 1956 (PV 1962, 432 s sliko).
Ocena IV, mestoma V+, višina stene 700 m, čas plezanja 12 ur.
Dostop kot pri smeri 317.
Opis: Vstop po ozki, prodnati polički vodoravno desno ok. 30 m. Naravnost navzgor en raztežaj čez plati (slabi oprimki, IV+, k). Kratka prečnica desno po krušljivi skali na rob stebra. Tu je zarezan kamin, ki drži rahlo levo navzgor in seka v sredini značilne plati v spodnji tretjini stene. Po njem 2 raztežaja. Dalje desno navzgor čez sredino plati po počeh, ki omogočajo prehod, do podnožja markantne rumene lise v navpični steni na levi strani plati. Prestop 2 m v levo navpično zajedo (ne v desno, kjer je klin!). Po njej čez žmule in zagozdene bolvane (k) ok. 35 m (V+) na majhno teraso, ki jo sestavlja odklan bolvan (možic). – Od tu možen umik iz stene na glavo nad skokom levo navzdol po policah za Široko peč. – Naravnost navzgor, nato okrog izpostavljenega vogala s težko prečnico v desno do rebra ob značilni grapi, ki se grezi v severno steno, dva raztežaja in pol. Čez grapo in lažje rebro do kotanje. Dalje navzgor čez zelo krušljive luske (2 raztežaja, IV+) do lažjega sveta v podnožju izrazitega kamina vršne kupole. Strmo po njem (dobra skala) do rame v razu (možic). Dalje v loku desno od kamina do terase pod vršno kupolo. Skozi poč in čez gladko ploščo (V, gozdenje v poči z eno nogo). Po krušljivem, prodnatem žlebu do majhnega zatrepa v grapi. Čez kratko, strmo stopnjo v žleb pod vrhom in po krušljivem svetu na vrh prvega stolpa Široke peči.
Sestop kot pri smeri 317.

SEVERNA STENA
319 SMER JUVAN – ŠTEBLAJ
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 28. in 29. avgusta 1960 (PV 1962, 432 s sliko).
Ocena V z mesti VI-, višina stene 600 m, čas plezanja 14 ur.
Dostop: Iz bivaka III Za Akom proti krnici za Široko pečjo do znanega praga, ki razmejuje obe krnici. Od tu desno pod steno na skalnat grebenček, ki povezuje skrotaste pečine z vznožjem stene (2 uri).
Opis: Vstop po razu v vpadnici tretjega stolpa v grebenu Široke peči. Po razu raztezaj na stojišče (k). Na desni strani raza čez krušljiv, rumen previs (kk, VI-) in levo v dno plitvega kamina. Še levo pod previs, čez previs (kk) in strmo navzgor v lažji svet. V vpadnici velikega rumenega odloma levo do klina za stebričkom. Od tu 15 m levo navzdol v tegu vrvi na manjšo poličko. Še levo 15 m (k) v črno votlino. Levo od votline čez previs (k) in navzgor na polico. 10 m levo okoli roba na koritasto stojišče (k). Navzgor 7 m čez strmo stopnjo (kk, V+) in po žlamborju na stojišče. Levo navzgor (kk) v dno zajede. Po zajedi 2 raztežaja (2 zagozdi, kk, VI-) na luske. Po rdečem kaminu levo navzgor in ob prvi možnosti prečnica desno v zajedo nad gladkim odstavkom. Po kaminu pod veliko streho (kk). Gladek prestop desno v kamin in po njem 2 raztežaja v grapo v zgornji tretjini stene. Po grapi raztežaj pod gladek odstavek. Obideš ga desno po razu in nazaj v grapo. Od tu levo navzgor na raz drugega stolpa. Še levo v gruščnato grapo in skozi okno v škrbino med prvim in drugim stolpom Široke peči.
Sestop desno navzdol za Široko peč in dalje Za Ak (3 ure).
320 CENTRALNA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Pavla Jesihova in Miha Potočnik 25. junija 1928 (NS 49).
Ocena mestoma IV, izredno krušljivo, višina stene 800 m, čas plezanja 4 ure. Dostop iz bivaka III Za Akom po desni grapi (uro in pol).
Opis: Pred koncem grape levo na greben. Po njem, dokler se ne zgubi v steni. Do kamina, ki zavije v loku desno. Po njem na ploščad, nato levo ter navzgor do vršnega kamina. Po njem na rob stene.
Sestop z vrha naravnost po južni strani po grapah in kaminih v Amfiteater, kot pri smeri 317 (3 ure).
320a Izstopno varianto v zgornjem delu so plezali levo Miro Dermelj, Maks Medja in Uroš Zupančič 30. junija 1946
320b ter desno Daro Dolar in Miro Pirš 16. junija 1946 (PV 1947, 172 – reg.).
321 ČIHULOVA SMER
Prva plezala Josef Čihula in Slavek Stehlik 24.-26. julija 1965 (PV 1966, 125 – 126 s sliko).
Ocena VI+, krušljivo, višina stene 700 m, čas plezanja 34 ur.
Dostop kot pri smeri 320, po grapi do konca in po travnatem pobočju proti SZ razu. Levo od raza je velika grapa. Po njej čez bolvane do konca na snežišče (uro in pol).
Opis: Nad snežiščem sestavlja stena obliko črke V, ki je dobro vidna iz doline. V sredini »V« po krušljivi steni navzgor do kamina, ki privede do širokega žleba. Po njem do podnožja krušljive stene. Po njej navzgor in dalje desno na kompaktnejši svet. Dalje po steni v odprt kamin, ki se nadaljuje v desno. Nekaj metrov po kaminu, nato prečnica v desno 4 m na rob in znova po kaminu. Dalje po majhni polici do poševne plošče pod črn previs na majhno, poševno stojišče. (Tu bivak – od vstopa 7 raztežajev, ok. 10 ur plezanja, ocena V in VI, težave postopoma rastejo.) – S police v vogalu do poči in po njej navzgor ter prečnica v levo za rebro. Naprej po poči na njeno desno rebro in po kaminu pod mogočen previs. Čez previs in poč v kaminu. Dalje po navpični steni do naslednjega zaprtega kamina, po njem do ploščadi z zagozdenimi bolvani. Potem po gladkem kaminu do odprte votline. (Drugi bivak – od prvega bivaka 5 raztežajev, ok. 12 ur plezanja, ocena VI, na nekaterih mestih malo možnosti za uporabo klinov.) – Iz votline obidemo mogočno streho po steni na desni do vbokline, ki se neha s previsom. Po vogalu nekaj metrov naprej poševno v levo na rebro. Naprej nekoliko levo od rebra in nato desno navzgor do votlinice. Od tod rahlo v desno, nato levo po poči v navpično, krušljivo steno in desno na rebro. Dalje se težave manjšajo, stena postane stopničasta. Po kaminu na galerijo z bolvani. Naprej po kaminu do velike prodnate gredine. Desno po kaminu in po žlebu čez stopnje v desno k lopici in dalje desno na široko ploščad z velikimi bolvani. Naprej desno navzgor na rebro in po steni na greben. (Tretji bivak – od drugega bivaka 13 raztežajev.) Do glavnega vrha Z po grebenu še 3 raztežaje. – Pri vzponu nista uporabila niti svedrovcev niti lesenih zagozd. Pustila pa sta nekaj klinov in možicev.
Sestop kot pri smeri 320.
322 DIREKTNA SMER
Prva plezala Ciril Debeljak in Rado Kočevar 4. septembra 1949 (NS 49 – 50). Ocena IV z več mesti V in enim mestom VI-. Smer se giblje v glavnem po naravnih prehodih v vpadnici vrha, zgornja tretjina stene kompaktna. Višina stene 800 m, čas plezanja 7-8 ur.
Dostop kot pri smeri 321.
Opis: Vstop s konca grape v navpično steno na desni strani (V+). Po 2 raztežajih navpičnega plezanja desno v lažji svet. Okoli 200 m naravnost navzgor po lažjem pečevju do ogromnih preves. Na desni so previsne plošče, levo na stojišče (kk, VI-). S stojišča 30 m lažje do klina, nato prečnica nekaj m levo in navpično navzgor do klina. Sledi v tegu vrvi prečenje v levo, nato spet navzgor in levo na stojišče (3k, VI-). S stojišča 30 m lažje do klina. Spet 30 m navzgor do votline. Iz nje desno 15 m po krušljivi polici, nato poševno levo navzgor do lope. Od lope še kakih 10 m navzgor, nato prestop levo. V začetku krušljivo do klina z obročkom. Sedaj levo pod streho (k) in navzgor na stojišče. Dalje 20 m navzgor do klina z obročkom. Sledi prečnica v levo in spet strmo navzgor do stojišča. Prestop levo v previsno poč (kk). 20 m nad počjo dobro stojišče. Od tu poševno proti levi okoli 50 m, lažje. Nato proti desni poševno navzgor. Sedaj po značilnem, velikem kaminu, ki je v sredi pretrgan z veliko streho, dobro vidno iz doline. Do strehe okoli 60 m. Streho obideš na desni po krušljivem skalovju, nato spet levo v kamin in po njem. Kamin se zoži, deloma pa prehaja v pragove. Težavno čez nje. 30 m pod vrhom možic. Izstop na greben levo od stolpa, kjer pride smer po SZ razu. Na stolpu možic.
Sestop: a) po grebenih dalje na Dovški križ (2 uri, ocena II) in v bivak II (1 uro) ali v Vrata (2 uri); b) kot pri smeri 320.
323 SEVEROZAHODNI RAZ
Prvi plezali Angelo in Ignazio Dibona, Ana Escher in Jože Lipovec 17. avgusta 1935 (NS 50).
Ocena V, eno mesto VI, razen srednjega dela izredno krušljivo. Višina stene 800 m, čas plezanja 7-9 ur.
Dostop iz bivaka III po desni grapi do konca in levo po travnatih vesinah na grebenček, po njem in po lažjem pečevju do macesnov ter nad njimi po gruščnati polici na raz (2 uri).
Opis: S konca police po zelo krušljivem svetu v območju raza do značilnega, rdečega previsa (ključ smeri). Čez previs (VI, k, izredno krušljivo) v lažji svet nad njim. Raztežaj navzgor do razčlenjenega sistema, ki vodi desno poševno navzgor pod neprehodnimi previsi. 3 raztežaje rahlo navzgor do prekinjene police, ki vodi vodoravno desno do kota med SZ stebrom in stebričem v SZ steni. Z začetka te police naravnost navzgor 6 m in levo okoli roba v slabo izraženo poklino. Čez njo in po težjem svetu (V-) naravnost navzgor do majhne votline. Sledi težka previsna poč (kk, V+), ki pripelje na lažji svet v razu (gruščnata, navzdol viseča ploščad). Sedaj na levo stran raza v rdeč, skrajno krušljiv kamin (padajoče kamenje). Po kaminu več raztežajev do prevesne strehe v njem (že v zgornjem delu stene). Desno ven na glavo v razu (možic). Po razbitem pečevju ob razu na rob stene.
Sestop kot pri smeri 322.
ZAHODNA STENA
324 SMER ČOP – FRELIH – POTOČNIK
Prvi plezali Joža Čop, Matevž Frelih in Miha Potočnik 5. julija 1934.
Ocena II-III, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 325.
Opis: Vstop v dnu Jugove grape, že nad spodnjim pragom. Rahlo levo navzgor po sistemu gredin in po širokem, izrazitem žlebu. Po njem in v njem na prvi stolp desno od glavnega vrha Široke peči.
Sestop kot pri smeri 322.
DOVŠKI KRIŽ
325 JUGOVA GRAPA
Prvi plezalci niso znani.
Ocena II, čas vzpona dobre 3 ure.
Opis: Od bivaka III po desnem (orografsko levem) razvodju prodnate grape na drnast greben desno ob grapi, ki pada izpod vrha Široke peči. Vkreber do zelenice pri »Treh macesnih«. Od tod čez melišča v Z delu S stene Široke peči in čez skalnat prag v podnožje Jugove grape, zarezane pod Z pečevjem Široke peči. Po njej po utrudljivem grušču (mestoma led) do vršnega razcepa. Po desnem kraku (v smeri vzpona) na greben. Proti V po skrotastem svetu tik pod grebenom v škrbino, kjer se neha levi krak Jugove grape. Po lahkem pečevju na vrh Dovškega križa.
Sestop po isti smeri ali proti J na bivak II (uro).
VELIKI OLTAR
326 PREHOD SKOZI GRLO
Prvi pristopniki niso znani.
Ocena II, čas vzpona na Grlo 3 ure in pol ter še 1 uro na Veliki Oltar.
Opis: Sprva kot pri smeri 325, do podnožja Jugove grape. Od tod po melinah v visoko, zaplazeno krnico, ki jo sestavljajo kopice in prelaz Grlo. Čez snežišče (poleti led) do vznožja izpranih plati. Čez nje v žleb, ki vodi levo navzgor in se obrne desno na prodnato teraso v srednjem delu pečevja. Od tod levo navzgor po kaminih ih žlebovih (lahko plezanje) na greben – prelaz Grlo. Dalje po prodnatem žlebu okoli dve tretjini višine proti Velikemu Oltarju. Prestop levo na krušljiv greben in po njem na vrh Velikega Oltarja.
Sestop proti bivaku II (uro in pol) in v Vrata (še uro in pol); glej smer 274.
MALI OLTAR
327 SEVEROVZHODNI GREBEN
Prva plezala Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 12. avgusta 1928 (NA 140 – 141).
Ocena II-III, višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 325, na začetku krnice po grušču desno (do 2 uri iz bivaka III).
Opis: Vstop v travnatem hrbtu, ki postane višje gruščast in skrotast ter preide v pobočje pod štrucastim, gladkim vršičem na desni. V škrbino pred gladkim vršičem. Prečnica levo čez gladke in strme plati v žleb, ki pripelje v škrbino med omenjenim gladkim vršičem in vrhom Malega Oltarja. Po stebru na vrh.
Sestop po ostrem grebenu proti Velikemu Oltarju in v škrbino med Oltarjema, dalje na Grlo in v bivak III (3 ure).

SEVEROVZHODNA STENA
328 ČEŠKA SMER
Prvi plezali Petr Eichler, Viktor Hündl, Zdenek Veverka in Jaroslav Voldřich 28. julija 1965.
Ocena IV-V, višina stene 400 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop kot pri smeri 327.
Opis: Vstop v razklano skalovje. Levo do grebena v strm žleb (sneg). Po njem levo navzgor do vdolbine (možic). Od tod naravnost navzgor čez previs (5 m, IV+) na ploščo in levo do izrazitega kota, ki preide višje v kamin. Po njem 4 raztežaje do sedelca (eno mesto IV+). Še raztežaj naprej na prednji vrh. 100 m V po grebenu pod S steno in 2 raztežaja do sedelca (mestoma V). 5 m desno in težavno (kk) na vrh.
Sestop kot pri smeri 327 ali 329.
329 SMER BUČER – KRISTAN
Prva plezala Tone Bučer in Milan Kristan leta 1939 (PV 1963, 144 – reg.). Prva ponovitev Janez Krušic in Janko Šilar 26. septembra 1949 (PV 1963, 48 s sliko).
Ocena mestoma IV (masivna skala), višina stene 450 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop od bivaka III Za Akom po prodnatem grebenu pod »Tremi macesni« po stezi desno čez drn in grape v glavno grapo, ki se vije pod Malim Oltarjem; po njej do konca, nato desno na melišče pod Malim Oltarjem (2 uri).
Opis (po opisu Krušica in Šilarja, ki pa nista vedela, da je bila smer preplezana že pred njima): Iz melišča v vpadnici vrha Malega Oltarja čez prvi prag, nato okrog vogala do izrazite lope (možic). Iz nje na desni strani po kaminu in okrog roba do majhne gredine. Še po polici desno navzgor do podnožja luske. Dalje 3-4 m v kamin in po njem okoli 20 m. Iz kamina prečnica desno 6-8 m, nato nekaj metrov navzgor na manjšo poličko pod nerazčlenjenimi platmi. Po polički desno 4 m do roba, kjer je klin. Spust 4 m in prestop za lusko. Dalje za robom po polički, ki privede na izrazito teraso v sredini stene. Po njej levo navzgor do kamina, ki prereže zgornjo polovico stene. Po kaminu 5-6 raztežajev do grebenske rezi (možic). Po rezi in po kaminu desno ob njej na vrh Malega Oltarja.
Sestop po J strani pod grebenom na Grlo in v bivak III (3 ure).
330 SEVERNI STEBER
Prva plezala Peter Gross in Marjan Manfreda 30. junija 1967.
Ocena V-VI, višina stene 450 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop kot pri smeri 329.
Opis: Iz najnižjega dela stene po snežišču 2 m levo in po prvi zajedi navzgor (V) na dobro varovališče. Raztežaj navzgor pod streho in čez njo (kk, IV-) v lažji svet do druge večje strehe (možic). Streho obideš desno (6 m). Dalje po poči rahlo desno navzgor. Poč se konča v plošči. Po njej 15 m navzgor in težavna prečnica v desno (k, VI-) na dobro varovališče. Po poči navzgor čez previs, potem po poči (15 m) in čez drugi previs. Nato čez lusko na dobro varovališče pod streho (kk, V+) in čez streho (2 m, VI-) v lažji svet. Po polici 5 m navzgor, nato 14 m sestop do varovališča. Rahlo v levo 15 m in še 15 m desno pod previsni pas. Čez previs (3 m) v gladke plati. Po previsnem kaminu na gredino (V+, možic). Po njej 30 m v levo, nato v poč in raztežaj do previsa. Obideš ga na desni (V+) in prideš v lažji svet. Še 2 raztežaja do grebena in po njem na vrh Malega Oltarja.
Sestop kot pri smeri 329.
SEVEROZAHODNA STENA
331 LEVA SMER
Prvi plezali Jože Bernard, Janez Krušic in Jože Oman 3. septembra 1967 (Železar 8. IX. 1967).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure in pol.
Dostop kot pri smeri 329.
Opis: Vstop levo (vzhodno) od globoke grape, ki reže v obliki črke »Y« vso SZ steno Malega Oltarja. V spodnjem delu po sistemu krušljivih, mestoma mokrih kaminov. Na levo mejno rebro globoke grape. Dalje po krušljivem žlamborju in prečnica levo čez plati (IV) do izrazitega raza, ki vodi poševno levo navzgor. Skala je posebno v zgornji tretjini zelo kompaktna, z majhnimi oprimki. Raztežaj pod vrhom v plateh možic in klin.
Sestop kot pri smeri 329.
332 DESNA SMER
Prvi plezali Anton Oman, Milan Robič in Ina Vrhovnik 3. septembra 1967 (Železar 8. IX. 1967).
Ocena III, ključno mesto IV, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 329.
Opis: Vstop okoli 60 m desno (zahodno) od grape »Y«, ki reže vso SZ steno Malega Oltarja. Smer poteka po sistemu lepih kaminov v spodnjem delu, delno po krušljivem rebru in grapi, ki se konča v grebenski škrbini. Skala je v spodnjem delu pretežno kompaktna, v zgornjem delu pa krušljiva in srednje težavna (II).
Sestop kot pri smeri 329.
VELIKI OLTAR
333 PREHOD MED OLTARJEM IN VELIKO PONCO
Prvi pristopniki niso znani (NA 141 – 142).
Ocena I, višina smeri 100 m, čas vzpona 1 ura.
Dostop: a) kot pri smeri 329 (3 ure); b) možno tudi iz krnice Pod Srcem.
Opis: Vstop z najvišjega jezika melišča, po krušljivi skali navzgor. Izstop nekoliko vzhodno (levo) od najvišjega dela škrbine.
Sestop v Veliko Dnino (smer 413) do bivaka I (1 uro).
334 SEVEROZAHODNI GREBEN
Prvi pristopniki niso znani (NA 105).
Ocena I, višina stene 200 m, čas vzpona tri četrt ure.
Dostop iz bivaka III na škrbino med Oltarjem in Veliko Ponco kot pri smeri 333 (4 ure).
Opis: Iz škrbine najprej po S boku grebena, nato na njegovo položno rez. Po njej in v strm žleb, ki pripelje v škrbino S od vrha. Čez nekaj rogljev lahko na vrh.
Sestop: a) po V grebenu proti Malemu Oltarju in po žlebu na Grlo (pol ure), dalje po smeri 326 do bivaka III (2 uri); b) najlažji sestop na bivak II (uro in pol) in v Vrata (še uro in pol).
VELIKA PONCA
335 JUGOVZHODNI GREBEN
Prvi pristopniki niso znani (NA 104).
Ocena I, višina smeri 250 m, čas vzpona 2 uri.
Dostop na škrbino med Velikim Oltarjem in Veliko Ponco kot pri smeri 333.
Opis: Iz škrbine pod grebenom na levi strani (krušljiva, rdeča skala). Nato nekaj časa po grebenu. Prečnica desno v žleb in po njem na vrhnjo ploščad. Po grušču na vrh.
Sestop po lahkem, terasastem pečevju v Veliko Dnino (1 uro).
SEVEROVZHODNA STENA
336 SMER RENKER – TSCHADA
Prva plezala Gustav Renker in Klodvik Tschada 22. julija 1912 (NA 142). Ocena II, krušljivo, višina stene 400 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop: a) iz bivaka III Za Akom po prodnati grapi v krnico Kotel za vrhom Na Pečeh in čez melišča levo do vznožja stene (2 uri); b) kot pri smeri 330 in desno po plazu pod steno (2 uri).
Opis: Po kaminu, ki je spodaj zasnežen, do konca snega. Pod skokom desno in po krušljivi steni na greben. Po njem na gruščnato teme in na vrh.
Sestop kot pri smeri 335.
336a Varianto sta plezala Edo Deržaj in Slavko Prevec leta 1926 (PV 1935, 5 – reg.); poteka bolj desno.
VZHODNA STENA
337 DIREKTNA SMER
Prvi plezali Andrej More, Ciril Praček in Pero Vovk 24. junija 1934 (Österreichische Alpenzeitung 1936 – reg.).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 550 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop: a) iz bivaka III Za Akom po desnem razvodju zatrepa, po kozji stezi pod »Tremi macesni« desno čez drn in grape na prodišče na V strani Velike Ponce (3 ure); b) kot pri smeri 336 in levo pod steno.
Opis: Vstop s prodišča, ki se najgloblje zajeda v steno. Po grapi, ki vodi poševno desno navzgor. Pragoma se umakneš desno ali levo v razčlenjeno pečevje. Prehod iz grape levo v sistem kaminov. Mimo izrazitih stolpov in po krušljivem vršnem svetu – možnih več izstopnih variant na vršni greben. Po robu stene proti Z na vrh Velike Ponce.
Sestop kot pri smeri 336.
338 SEVERNI RAZ
Prvi plezali Jože Bernard, Marko Butinar, Janez Krušic, Anton Oman in Milan Robič 19. junija 1966 (PV 1966, 537 in 1967, 326 – reg).
Ocena IV, eno mesto IV+, mestoma krušljivo, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz bivaka III Za Akom po prodnati grapi v krnico Kotel za vrhom Na Pečeh in čez melišča do podnožja raza Velike Ponce v V delu S stene (2 uri). Opis: Vstop v raz, ki sega najnižje v melišča pod S steno. Po krušljivem kaminu (raztežaj in pol), ki privede na teraso v vznožju raza. Dalje se izoblikuje ostra grebenska rez. Po njej ok. 3 raztežaje, zračno in krušljivo (IV). Čez strme, 6-7 m visoke stopnje poševno desno navzgor (k, V) na prodnato polico, ki vodi desno ob razu poševno navzgor. Po 25 m spet levo nazaj na rez (možic) in po njej 2 raztežaja na vrh prvega stolpa v razu (možic). Sestop ok. 20 m v sedelce (lahko) pod drugim stolpom. Ta stolp obplezaš v loku na njegovi V strani po sistemu zložnih kaminov in polic na sedelce za stolpom (možic). S sedelca prečenje 6 m v strmo sneženo grapo (na Z strani raza). Po njej ok. 70 m do škrbine, ki sestavlja z zagozdenim bolvanom majhno okno. Skozenj v sneženo grapo, ki privede iz V stene; možno je tudi čez stolp na desni strani grape (težje). Po njej desno poševno navzgor pod nerazčlenjeno vršno steno. Do sedla in čez v centralno grapo, ki privede po 2 raztežajih na rob stene (spomladi snežne opasti). Po nekaj metrih do možica na V vrhu Velike Ponce.
Sestop kot pri smeri 336.
339 SEVERNA GRAPA
Prvi plezali Fanny S. Copeland, Mira Marko Debelakova in Edo Deržaj septembra 1932 (PV 1935, 5 – 10).
Ocena III-IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 338.
Opis: Po S grapi Velike Ponce, ki je globoko zarezana ob S razu. V grapi je strm skok, ki se mu izogneš v levo pečevje. V zgornjem delu preide v ozek žleb, v katerem je led ali sneg. Po njem zelo strmo navzgor. Lijakasta pečevja omogočajo več izstopov čez zelo krušljiv svet na rob stene.
Sestop kot pri smeri 336.

SEVERNA STENA
340 SEVERNI STEBER
Prva plezala Jože Bernard in Anton Oman 26. junija 1966 (PV 1966, 486 s sliko).
Ocena V+, gornji del III, izredno krušljivo, klini slabo prijemajo. Višina stene 500 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 338.
Opis: Vstop s snežišča v pečevje ok. 6 m Z od glavne grape. Po strmem žlebu ok. 10 m, nato iz njega proti levi čez rdečkaste previse 6 m (V+). Po sistemu plati ok. 40 m v smeri raza (krušljivo). Od tod po izraziti polički pod prevesami ok. 15 m. Dalje naravnost čez trebušast previs (V+) 3 m na ploščo in nazaj levo po polički na raz. Poševno desno navzgor en raztežaj (IV) desno od izrazite prevese v razu. Navzgor ob prevesi ok. 15 m čez gladke plati (prosto plezanje, majhni oprimki. V). Po plitvi zajedi en raztežaj (IV+). Nato čez tri žmulaste prevese v zajedi (mokro, V+) ok. 15 m. Po polički proti levi ok. 20 m, nato naravnost navzgor čez žmulaste prevese (V), desno od izrazite stene v razu. Dalje čez sistem žmul levo proti razu (V). Po razu krušljivo, a lažje (IV) 2 raztežaja do vrha stebra (možic). Sestop v škrbinico ok. 8 m. Dalje po dobro razčlenjenem razu 3 raztežaje do škrbinice, kjer se ta smer križa s smerjo »črni kamin«. Nato po osrednjem stebru (III) na njegov vrh. Sestop okoli 10 m, po polici na škrbino in okoli 10 m do roba stene na zahodnem vrhu.
Sestop kot pri smeri 336.
341 ČRNI KAMIN
Prva plezala František Ledvinka in Jaromir Rada 4. avgusta 1964 (PV 1964, 554 s skico).
Ocena III, eno mesto V, višina stene 450 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 338 in še naprej po melišču oziroma snežišču (2 uri in pol).
Opis: S snega po lahkem pečevju v krušljiv kamin (»črni kamin« se s snega ne vidi). Po njem navzgor, prečnica na levo do votline. Naprej prečnica po plošči. Od tod po poklini navzgor in pod previsom prečnica v levo na drugo ploščo (težko). Nato lahko pod »črni kamin« in po njem do škrbine ter dalje na vrh.
Sestop kot pri smeri 336.
342 DVOJNI KAMIN
Prva plezala František Ledvinka in Jaromir Rada 2. avgusta 1964 (PV 1964, 554 s skico).
Ocena IV, eno mesto V, lepo kaminsko plezanje. Višina stene 450 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 341.
Opis: Vstop s snega pod kaminom. Kamin se spremeni v preduh. Skozi preduh navzgor, prečnica v levo na dobro stojišče. Po poklini poprek na levo ploščo in po rebru navzgor. Po lahkem svetu dalje pod previs v kaminu. Levo po poklini 15 m navzgor, prečnica na desno do kota in do luknje (slabo stojišče). Po poklini 10 m navzgor do kamina nad previsom. Dalje po kaminu z luknjo (možic) na sedlo v grebenu.
Sestop kot pri smeri 336.
343 SMER V ZAHODNEM DELU
Prva plezala Janez Gradišar in Bine Mlač 30. junija 1967.
Ocena V, V+, višina stene 250 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 341.
Opis: Vstop ok. 10 m levo od vstopa za »dvojni kamin«. Raztežaj naravnost navzgor po krušljivi steni (IV+). Prečnica levo 7-8 m na slabo stojišče (V-) – mostič nad preduhom. Strmo naravnost navzgor čez krušljiv previs (V-) na gruščnato poličko. Z nje čez kratek skok na gredino (varovališče v izraziti lopici). Prečenje v levo (2-3 m) in po zajedi naravnost navzgor (V, mokro, klini slabo prijemajo). Nato prečnica desno do kota (k), v tegu vrvi po poči navzdol in rahlo desno (če si obrnjen proti steni) do rdečega zoba (izpodjeden stebrič). Čez njega v navpično poč (V, krušljivo, klini slabo prijemajo). Varovališče za rdečo lusko. Naravnost navzgor 2 raztežaja po počeh (mestoma V). Tvegana, izredno težka prečnica v navpični, delno previsni steni (izsekani majhni oprimki, k, V+). Okoli stebrička v moker kamin na slabo stojišče pod preduhom. Raztežaj naravnost po mokrem kaminu navzgor (IV, slabo stojišče). Po stolpiču navzgor in čez prevesno poč (V+) tvegano v lažji svet. Kjer klini ne prijemajo, varovališče skozi uho ob igli (stebrič-bolvan).
Sestop kot pri smeri 336.
V desnem delu S stene Velike Ponce sta plezala julija 1949 Roman Herlec in Slavko Jenko (PV 1952, 171 – reg.). Njun vzpon poteka po lažjem pečevju Z od smeri 343.
344 ŠKRBINA MED VELIKO IN MALO PONCO
Na škrbino pridemo iz bivaka III Za Akom tako kot do vstopov za smeri v S steni Velike Ponce in še dalje po melišču oziroma po snežišču (do 3 ure). S škrbine so možni pristopi po grebenih na Veliko in Malo Ponco. Prehodi tudi s krniške strani (smer 409). Sestop v Krnico skozi Veliko Dnino. Prva pristopnika sta bila verjetno Jiři Čermak in Viktor Dvorsky (NA 103; 2 uri in pol). Preplezani sta tudi razčlenjena S stena Male Ponce iz krnice Pod Srcem in SV stena iz krnice Kotli (krušljivo!).
VRH ZA STENAMI
345 ZASAVSKA SMER V SZ STENI
Prva plezala Marjan Perko in Franc Zagorc 25. avgusta 1951 (PV 1952, 298 – reg.).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Martuljka po stezi v zatrep Pod Srce (uro in pol) in levo čez melišče do stene (20 minut).
Opis: Vstop v vpadnici vrha. Čez gladke plati ok. 30 m, nato levo po polički in po razčlenjeni skali 2 raztežaja navzgor. Dalje po gladki steni v kamin. Po njem 20 m na dobro stojišče. Dalje na zeleno polico, ki od desne proti levi navzgor preči steno (macesni). Po polici levo. Ob koncu razširjenega dela police raztežaj naravnost navzgor. Nato desno ok. 30 m. Dalje naravnost navzgor do lažjega sveta in po prodnatem svetu proti desni na vrh.
Sestop po V steni čez melišča v Kotlu in v krnico Pod Srcem (uro).
ŠPIK

346 ŠPIKOV GRABEN IN VZHODNI GREBEN ŠPIKA
Prvi pristopniki so bili domačini – lovci (NA 143).
Ocena I, mestoma II ali III, čas vzpona 3 ure do škrbine in še 2 uri na vrh.
Dostop od koče v Martuljku v krnico Pod Srcem in pod grapo na V strani Špikove piramide (2 uri). Možen je tudi dostop v sredo Špikovega grabna iz krnice Kotel.
Opis: Graben je razdeljen z velikim snežiščem v sredini na dva dela. Spodnji del obplezaš desno po Špikovi steni. V zgornjem delu po enem od žlebov (navadno sneg) na škrbino. Težavam se umikaš desno. – Iz škrbine po martuljški strani na Lipnico in na vrh Špika.
Sestop po poti v Krnico ali v Veliko Pišnico (2 uri).
347 CIZLJEVA SMER
Prva plezala Josef Kaplan in Jaromir Rada 29. in 30. julija 1964 (PV 1964, 554 s sliko).
Ocena VI in VI+, 250 m težkega plezanja nad Orlovo glavo, čvrsta skala. Višina stene 900 m, čas plezanja 10 ur (za ponovitve).
Dostop od koče v Martuljku po lovski stezi v krnico Pod Srcem in do podnožja Špikovega grabna (2 uri).
Opis: Po desni strani Špikovega grabna (drn in skrotje), nato desno po žlebovih in kaminih na Orlovo glavo (2 uri). S sedla na Orlovi glavi naravnost navzgor, prečnica na desno, nato poševno navzgor na levo pod previsen kot. Čez previs do kamina (izpostavljeno stojišče, varovanje prek luske). Po kaminu navzgor, 4 m prečno desno, 2 m navzgor in spet do kamina. Čez gladek previs v poklino in po njej na dobro stojišče (svedrovec). Navzgor na levo za poševno polico, pod previsom na desno čez previs do kamina (skrajno težka mesta). 15 m navzgor na polico (stojišče). Na levo do pokline, nato lahko pod previs (luknja). Iz luknje čez previs na desno k poklini in po njej na polico v plošči. Od tod po razpoki v previs (streme z vponko) in prečnica v tegu vrvi na levo do »pajka«. Bivak. – Iz »pajka« lahko v levo na polico (poskus na desno ni uspel) in dalje v kamin. Čez prag na turne, prečnica na levo in v 3 raztežajih na vrh stebra. Naprej po razu na vrh Špika.
Sestop kot pri smeri 346.
348 KRUŠIČEVA SMER
Prvi plezali Janez Krušic in Janko Šilar 25. septembra 1949 (spodnji del) ter Janez Krušic, France Novak in Janko Šilar 10.-11. avgusta 1947 (gornji del; NS 51 – 52).
Ocena V, v zajedi tri mesta VI-, skoraj brez izjeme napet in tehnično zahteven vzpon. Višina stene nad 900 m, čas plezanja 12-14 ur.
Dostop kot pri smeri 347.
Opis: Vstop 30-40 m V od najbolj vzhodnega dela Zelene glave. Vzpon po levem mejnem rebru kamina, ki vodi proti levi 12 m navzgor (V) po plateh do majhnega glaviča v rebru. Dalje se kamin položi ter postane krušljiv in drnast. Po njem 2-3 raztežaje proti levi do velikih macesnov pod platmi. Tu po drnu desno (menjava travnatih vesin in plati) do više ležeče police. Po njej en raztežaj proti levi. Za robom iz krničice po krušljivi polici proti desni navzgor do majhne glave. Po vodoravni polički, nato po zelo strmi zajedi, ki vodi rahlo desno do majhnega pomola. Dalje spet po polici pod platmi ok. 30 m desno. Po strmem, gladkem kaminu rahlo levo navzgor. Dalje po drugem strmem kaminu, ki se zgoraj zgubi v gladki plošči s streho na levi. Pod streho desno za rob do varovališča. Dalje 1-2 raztežaja do levega rebra ob rdeči grapi (možic). Sestop v grapo in prehod na njeno desno stran. Za robom po skoraj navpičnem kaminu ok. 30 m (zgornji del kamina previsen, V). Težak prestop na pomol nad njim. Prehod v majhno kotanjico, iz katere se spleza dalje po kaminu za lusko (dobro gozdenje). Z vrha luske čez kratek prag z neznatnimi razčlembami v zložnejše plati (ok. 40 m). Te privedejo v dno zajede, ki jo sestavljajo Skalaški steber na desni in gladke plati na levi strani (stik s Skalaško smerjo, možic z imeni,- dalje je bila smer preplezana leta 1947.) – Zajeda, ki omogoča nadaljnji vzpon, je odprta v topem kotu in je v spodnjem delu trebušasta in previsna. S trenjem in s klini (škripčev poteg) čez trebušasti del (VI-) do majhnega stojišča v zajedi. Drugemu previsu v zajedi se umakneš desno po ozki polički, ki v loku privede nazaj v zajedo. Druge previse plezaš z roko v zajedi, s hrbtom pa se tareš po levih nerazčlenjenih plateh (V) do višjega previsa (VI-, k). Nad previsom dobro stojišče (za več plezalcev). Zajeda je dalje izpodrezana v težak previs (klini slabo drže). Z gozdenjem čez previs (VI-) in po strmem žlebiču do stojišča (k). Zajeda je do sem visoka ok. 100 m. Od tod levo iz zajede poševno navzgor po ozki, izpostavljeni polički na vodoravno, navzven nagnjeno gredino brez razčlemb. Po njej rahlo navzdol proti levi okoli praga (k), pod katerim je gredina ožja, do dobrega stojišča (varovalni klin). Po kaminčku rahlo desno navzgor na majhen pomol. Od tod proti levi čez plati ok. 12 m (kk). Na poličko in okrog vogala, pokritega s streho, v strm kaminček. Po njem vse do previsa (k, V), nad katerim preideš na krušljiv drnast V raz. – Dalje po razu čez krušljive stopnje, drn in kamine do višine majhnega grebena na levi strani V raza (možnost za bivak). Nato po strmem žlebu, ki pripelje na oster greben (pogled v Špikov graben). Vodoravno po polički na levi strani raza v grapo, ki privede nazaj na greben v globoki, navpično zarezani škrbini (vidna iz Martuljka, možic z imeni). Na desni strani prodnatega grebenčka v škrbini čez 6 m visok previs (kk, V). Dalje po strmih, krušljivih, dobro razčlenjenih plateh (ok. 130 m) v izstopni kamin, ki privede nad strmo stopnjo v V razu. Nato po strehi nekaj raztežajev po skrotju in drnu na vrh Špika.
Sestop kot pri smeri 346.
349 SKALAŠKA SMER
Prva plezala Pavla Jesihova in Jože Lipovec 18.-21. avgusta 1931 (NS 52 -53).
Ocena V, več mest V+, skala odlična, omogoča slikovito plezanje. Višina stene 900 m, čas plezanja 7-8 ur.
Dostop kot pri smeri 347.
Opis: Do začetka »Dibonove police« glej smer 351. Z njenega začetka (nekaka prodnata terasa) takoj levo navzgor v smeri stebra (Skalaški steber) po ozki poklini (k) in dalje po težavni steni navzgor 2-3 raztežaje na lepo in udobno polico (možic). Po njej levo okoli stebra. Steber je tu prerezan z globoko kaminasto formacijo, ki omogoča nadaljnje plezanje. Najprej nekaj metrov lahko, nato po ozki poklini (kk, V) v kamin. Po njem naravnost navzgor 2 raztežaja v lepo in edinstveno lopico (zelo slikovito varovališče). Prestop (V) v krušljiv žleb. Iz njega v njegov desni rokav in po njem na stojišče. Originalna smer vodi desno čez gladke plati (prečenje v tegu vrvi, kk). Možno pa je tudi naravnost navzgor in nato po krušljivem žlebu, v katerega se pride po ovinku čez plati (prečenje v tegu vrvi). Po tem žlebu navzgor in ko se razcepi, v njegov desni krak. Po njem na gruščnato teraso (možic). Dalje po izraziti, 80 m visoki zajedi iz »žive skale« (kk, V+). Nato v navpičen žleb, ki je podaljšek pokline. Po njem navzgor in čez previsno mesto (kk, V+) v lažji svet. Nekaj metrov desno in po razčlenjeni steni (več možnosti) proti vrhu.
Sestop kot pri smeri 346.
350 DIREKTNA SMER
Prva plezala Mira Marko Debelakova in Stane Tominšek 5. in 6. septembra 1926 (NS 53).
Ocena V+, značilno, vseskozi napeto in prosto plezanje v čvrsti skali. Višina stene 900 m, čas plezanja 7-8 ur.
Dostop kot pri smeri 347.
Opis: Do začetka »Dibonove police« glej smer 351. Po tej polici desno in kjer se nehajo prevese, levo po zložni poklini do majhne votline. Desno čez strmo steno s slabimi oprimki do pokline z dobrimi stopi. Po kaminih in počeh, ki vodijo v loku na levo, do škrbine v grebenčku. Čez prodnate stopnje do črne prevese. Prečnica v levo in po udobnem kaminu in zarezi na pomol. Po zarezi v globoko poklino. Po levi poklini en raztežaj, nato prečnica v desno. Po navpični poči in kaminu na pomol in pod zagozdeno skalo desno v steno, nato levo nazaj in po špranji med gladko skalo in steno v zložnejši del zareze. Po nadaljnji poklini zelo naporno in izpostavljeno navzgor. Poklina se nagne v levo; tu v levo steno pod dvema luskama. Z lusk desno v smeri proti kaminu zgoraj; v dnu kamina zagozdena plošča. Nato po njem do črne votline s streho. Čez preveso in po položnem koritu, skozi kratek kamin in po lahkem skrotju na greben desno od vrha. Po grebenu na vrh.
Sestop kot pri smeri 346.
351 DIBONOVA SMER
Prva plezala Angelo Dibona in Ana Escher 11. oktobra 1925 (NS 53 – 54). Ocena IV, orientacijsko ena najtežjih smeri v Julijcih, kombinacija S in SV stene. Višina stene 900 m, čas plezanja 5-7 ur.
Dostop kot pri smeri 347.
Opis: Z Zelene glave čez kočljivo prsteno mesto na skalnat greben. Po lahkem prečenju v spodnji del stene. Nadalje poteka smer desno, nato čez položne plati v širok kamin in po njem ali po njegovem levem robu 5-6 raztežajev kvišku (direkten vstop v kamin je mogoč že ob začetku stene). Po 250 m plezanja postane stena kompaktna in bolj strma. Tu začetek tako imenovane »Dibonove police«. Zdaj desno pol raztežaja po gruščnatem svetu navzgor. Sledi orientacijsko zelo zamotan prestop na samo polico. Najprej raztežaj naravnost kvišku, nato poševno desno, mestoma se pleza navzdol. (»Dibonova polica« je sistem skokov in pragov.) Po tej gredasti formaciji 150 m desno do snežišča v SZ steni (možic, pripravno mesto za bivakiranje). 10 m desno, nato navzgor pod rdeč previs, ki ga obideš po prečnici na desno.
2-3 raztežaje navzgor do prstene in mokre rdeče votline. Po kaminu tik levo ob votlini 10 m navzgor na dobro stojišče. Sledi ključno mesto v steni. Originalna smer poteka desno od stojišča ter vodi čez plati in plitve kamine v lažji svet. Običajna plezalna smer pa poteka levo od stojišča čez žmulo (6 m, IV+) na stojišče v začetku položnega kamina nad S steno. 2 raztežaja po kaminu, ki privede v položnejši svet. Skokom se spočetka umikamo levo, nato nekaj raztežajev desno na SV greben in po njem lahko na vrh.
Sestop kot pri smeri 346.
351a VARIANTA DIBONOVE SMERI
Prva plezala Boris Krivic in Polde Potočnik 18. julija 1963 (PV 1965, 299 -300 s sliko).
Ocena IV, V+.
Opis: Po »Dibonovi polici« še 50 m desno od vstopa v Direktno smer. V grapo, vidno iz doline, ki po 2 raztežajih preide v zajedo. Po grapi 3 raztežaje (IV, IV+) do značilnega majhnega pomola (pogled v Direktno smer). S pomola raztežaj navzgor po razčlenjeni steni do slabega stojišča pod nekoliko previsno zajedo. Po njej (slab klin, V+) na polico. Od tu 15 m desno po navzgor vodeči lašti (V). Ko se lašta izgubi, 20 m navzgor po dveh vzporednih škrapljastih zajedah na polico. Prehod na raz in v SZ steno. 2 raztežaja navzgor na poševno teraso. Nato skozi algasto grapo (kk) in en raztežaj v lažji svet. – Značilnost variante je prosto plezanje s slabim varovanjem.
SEVEROZAHODNA STENA
351b VARIANTA DIBONOVE SMERI
Prvi plezali Miran Cizelj, Maks Dolinšek, Egon Lettner in Dušan Vodeb 13. julija 1936 (PV 1941, 91 s sliko).
Ocena mestoma V, višina variante 400 m, čas plezanja 5 ur.
Opis: Po »Dibonovi polici« okoli S raza do mesta, kjer se začne polica spuščati proti snegu, vidnemu iz doline. Z najvišjega mesta vstop v strm, plitev žleb. Po njem ok. 30 m do ozke police. Nekaj metrov v desno po njej, nato čez prag v naslednji žleb (30 m izpostavljeno). Iz žleba po slabo izraženi poklini z neznatnimi oprimki (zelo težavno). Čez gladko žmulo in po poklini na majhen prag. Skozi kratek kamin in čez navpično stopnjo na poličko. Raztežaj skozi tretji žleb (izpostavljeno) in iz njega prečnica okoli roba do dveh plitvih kaminov v razdalji ok. 8 m. Skozi desni kamin (zelo težavno) do odprtega previsa. Čez previs prehod ni mogoč, zato tvegana prečnica (deloma v tegu vrvi) čez plati nad previsno mesto v levem kaminu. Po kaminu nekaj metrov kvišku na stojišče. Dalje po žlebu in v podaljšku po navpični poklini. Pod prevesami težaven prestop v desno na ozko poličko in čez skok na rob. Sledi prečnica v smeri SZ grebena ter čez kamine in prage na vrh.
351c Varianto v zgornjem delu smeri (desni del SZ stene) so plezali Beno Anderwald in Cene Malovrh 24. julija 1937
351d (PV 1939, 33 – reg.) ter Leo Baebler in Uroš Župančič 28. avgusta 1937 (PM 1937, 48 – reg.).
352 SMER DEBELAK – DERŽAJ – ŠUMER
Prvi plezali Mira Marko Debelakova, Edo Deržaj in Živko Šumer 5. julija 1931 (PV 1932, 153 – 156 s sliko; NA 148 – 149).
Ocena V, višina stene 900 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 347.
Opis: Vstop z Zelene glave v S steno do polic, ki vodijo k SZ razu. Prečnica desno do vstopnega kamina med stolpom in steno. Skozi kamin in prečnica levo k zarezi, ki jo obideš na desni strani čez navpično stopnjo. Levo v kamin, skozenj in po lažjih zarezah navpično k pokritemu kaminu. Težka prečnica levo k nagnjenemu kaminu, ki preide v zarezo v previsni žmuli. Po njej in lažje naravnost navzgor do previsne poči. Desno v kamin, nato v loku na desno okrog previsa v vrsto navpičnih zarez do druge previsne žmule (pod njo je majhna leva). Pod njo desno v ozek kamin, po njem in zarezah čez žmulo na trioglato gredino v SZ razu. Desno po žlebu k tretji previsni žmuli. Čez previsen vstop v kamin in po njem mimo glave v SZ razu nad žmulo. Čez plošče in po skrotju na vrh.
Sestop kot pri smeri 346.
VRŠIČ V ŠKRBINI MED ŠPIKOM IN FRDAMANIMI POLICAMI
353 SEVEROVZHODNI RAZ
Prvi plezali Miha Arih, Aleš in Anda Jelenc in Drago Korenini 3. avgusta 1941.
Ocena III, višina raza 250-300 metrov, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 347 in po smeri 354 v kotel med Špikom in Frdamanimi policami (do 2 uri).
Opis: Iz kotla po razčlenjenem pečevju v vpadnici raza Vršiča. Dalje pretežno po razu čez plati in kamine (III), kompaktna skala. V gornjem delu se raz znatno položi. Vršne grebenske stolpiče obplezaš na levi (vzhodni) strani. Po lahkem pečevju na vrh Vršiča.
Sestop po skrotju na južna prodišča med Špikom in Frdamanimi policami (20 min) in po poti v Veliko Pišnico (2 uri).
FRDAMANE POLICE

SEVEROVZHODNA STENA
354 SMER JESIH – POTOČNIK
Prva plezala Pavla Jesihova in Miha Potočnik 11. septembra 1927 (NS 55). Ocena III-, krušljivo, višina stene 600 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 347, dalje na Zeleno glavo in na greben kot pri smeri 351. Po steni 100 m desno navzgor, nato desno navzdol okoli roba v kotel med Špikom in Frdamanimi policami.
Opis: Čez kotel do krušljive grape. Na skalno rebro in po njem ter po grapi desno po rebru lahko kvišku. Grapa privede v krušljiv kotel pod robom stene. Po krušljivem žlebu desno iz kotla in po kratki steni na greben.
Sestop po južnem pobočju (smer 403) lahko do markirane poti, ki vodi z vrha Špika v Veliko Pišnico (2 uri in pol).
355 SCHINKOVA SMER
Prva plezala Adolf Bischofberger in Raimund Schinko 31. avgusta 1933 (NS 55 – 56).
Ocena V, z več mesti V+. Izredno lepi plezalni prehodi, v spodnjem delu je skala trdna. Višina stene 600 m, čas plezanja 7-9 ur.
Dostop iz koče v Martuljku v krnico Pod Srcem, pod snežnim jezikom desno po meliščih in grapah pod steno (dobri 2 uri).
Opis: Vstop je v vpadnici levega vrha, tik ob desni strani najvišje točke plaznega stožca. Po steni 30 m naravnost navzgor, nato desno tesno do kamina ter levo čez ploščo in poč navzgor. Dalje prečnica čez kočljivo ploščo v desno na majhno stojišče. Zdaj desno okoli vogala do glavne grape. Ob njenem levem rebru 20 m navzgor in nato v grapo. Dalje po ploščatem zavoju v desno in po grapi na majhen pomol. Na odlom grape navzgor in na krušljivo polico. Proti desni navzgor in po poči dalje, dokler ni možen prestop na plošče proti desni. Končno naravnost navzgor do nadaljevanja grape. Na njenem desnem robu naprej do naslednjega sistema plati. Čez nje (V) do 5 m više začenjajočega se vlažnega kamina. Po njem do zavoja v obliki črke »S« do že omenjene okrogle votline. S plitvega dna votline na desni zgoraj ven in ok. 10 m poševno proti desni do rebra. Kakih 10 m kočljivega plezanja, nato spet lažje (planike). Precej naravnost navzgor 3-4 raztežaje do strme, široke, ploščate strehe. Levo čez streho, kakih 40 m desno do zatrepa navzgor (tu se loči varianta prvih ponavljalcev – 355 a). – Zdaj poševno desno čez 40 m visok rob in skozi odklonjeno previsno steno ali streho. Pri tem se drži čim bolj znotraj! V gornjem delu po neznatni ozki poči in robu, ki se konča na ozki polički. Dalje desno na široko poličko. Ko se ta prekine, sestop 2 m na spodnjo polico. Še nekaj metrov proti desni dalje, nato v zavoju oblike »S« navzgor na zaporedno sedelce. Dalje proti desni po navzdol obrnjeni zaprodeni polici. Ko pade tik pred grapo še strmeje navzdol, kreneš navzgor čez rebro v grapo. Po njej desno navzgor in v loku proti levi do ovire. Čez njo v levo stransko grapo. Po raztežaju in pol proti desni čez ploščato rebro v grapo, ki jo kmalu zapustiš. Nato prečiš čez desno rebro proti naslednji grapi. Raztežaj po njej do rumenega odloma. Levo od tod čez krušljivo stenico in skozi razpoko, ki jo sestavlja prislonjeno rebro. Končno čez previs navzgor. Dalje 40 m naravnost k izstopu na srednji zob v desnem vršnem grebenu, ki se vidi s podnožja kot desni vrh.
Sestop po grebenu na levi vrh in kot pri smeri 354.
355a VARIANTA SCHINKOVE SMERI
Prvi plezali Janez Krušic, Janko Šilar in Uroš Župančič 13. septembra 1948. Izvedli so izstopno varianto, ki se po rebru izogne nezanimivemu gornjemu delu originalne smeri (NS 56 – 57).
Opis: Odcep variante glej pri smeri 355. Izpod roba strehe naravnost navzgor en raztežaj, nato levo poševno navzgor (nad glavno grapo) do majhnega krušljivega pomola. Od tod desno po razpoki (spodaj k), ki se izoblikuje v kamin; ta privede na prvi stolp v razu nad streho. Dalje čez kratek prag, majhen zatrep in strm, kratek previs v strm žleb. Po njem raztežaj do ostrega sedelca za stolpičem nad grapo. Dalje desno navzgor po razčlenjenem pečevju, dokler se raz ne izoblikuje v oster rob, ki ima obliko ladijske krme. Levo in desno globoke grape. Naravnost po robu en raztežaj (V, krušljivo, plati) do varovališča. Še kratek previs. Dalje po razčlenjenem razu (kamini, rebra, žlebovi, bolvani) naravnost navzgor do desnega vrha (možic z imeni).
SEVERNA STENA
356 LIBEREŠKA SMER
Prva plezala Josef Čihula in Miroslav Machovič 22.-25. septembra 1965 (PV 1966, 120 – 121 s sliko).
Ocena VI, mestoma krušljivo, višina stene 700 m, čas plezanja 10 ur (prva plezalca 36 ur).
Dostop kot pri smeri 355.
Opis: Vstop s konca prvega snežišča v vpadnici ogromne centralne grape. Najprej poševno levo navzgor po plateh do temnega previsa. Od tod prečnica v levo in po previsni steni (V) do dna grape. Desno od grape po ozkem, globokem kaminu na veliko prodnato ploščad v centralni grapi. S ploščadi naprej poševno desno in dalje spet po gladkih plateh na levi strani grape vse do ozke, dolge police pod prvo preveso. (Prvi bivak, od vstopa 9 raztežajev.
V-VI po trdnih plateh, malo možnosti za uporabo klinov.) – Z desnega konca police prečenje 30 m desno na plati pod krušljivim rumenim odlomom proti prvi prevesni zapori. Po žlebu 40 m naravnost navzgor na gladke plošče pod drugo previsno zaporo v plateh. 4 raztežaje poševno levo navzgor do mesta, kjer se neha druga zapora in začenja tretja, ki se nadaljuje proti levi. (Drugi bivak, od prvega do sem 6 raztežajev, VI, zanesljiva skala, klini se lahko uporabijo.) – Navpično navzgor pod desni del tretje zapore, prečnica 20 m desno v krušljivi skali. Na ploščad pod četrto zaporo, ki se obrne levo naravnost navzgor. S te ploščadi prečnica v levo (krušljivo) do plošč v trdni skali. Čez nje še 2 raztežaja poševno levo na majhno ploščad. Naprej naravnost navzgor na plošče tesno ob četrti zapori do mesta, kjer jo preseka lahek, krušljiv kamin. Po njem na dolgo, ozko polico pod vršnim delom S stene. Po polici ok. 100 m desno, dokler se ne izgubi v steni. (Tretji bivak v lopi nad polico, od drugega bivaka do sem 8 raztežajev, VI, vmes tudi IV, trdna skala.) – Poševno desno se nadaljuje izrazita grapa, ki se končuje v desnem delu S stene ok. 60 m pod vrhom. Vrhnja stena v levo je zelo krušljiva in strma. Zato naprej desno ob grapi, ki preide višje v izrazit kamin, zaprt z blokom. Pod blokom poševno desno navzgor po plateh ok. 40 m in za rob k previsni poklini. Po njej 40 m (VI) naravnost na desni vrh. (Od tretjega bivaka 7 raztežajev, deloma IV v krušljivi skali.) Še 2 raztežaja po lahkem grebenu na Z vrh Frdamanih polic.
Sestop kot pri smeri 354.
357 ARIHOVA SMER
Prva plezala Miha Arih in Maks Dimnik 16. avgusta 1942.
Ocena III, eno mesto V, višina stene 300 m (do škrbine), čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 355.
Opis: Vstop v značilni steber levo od globoke grape s slapom, zarezane med Frdamane police in Ruso peč. Po sistemu kaminov in poči na glavo (ok. 100 m od vstopa). Z glave po poševni, prodnati polici proti desni ok. 50 m, nato desno poševno navzgor v izrazit kamin. Dalje po žmulastem stebričku, gladkih previsih in težkih prestopih (V). Naravnost navzgor ni mogoče zaradi prevesnih, gladkih zapor. Prečenje desno do škrbine (zelo krušljivo). Dalje po grebenski rezi (II in III) na vrh Frdamanih polic (uro in pol).
Sestop kot pri smeri 354.
Grapo med Frdamanimi policami in Ruso pečjo sta v sestopu preplezala Bischofberger in Schinko l. septembra 1933.
RUŠICA

JUŽNA STENA
358 ZAHODNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 24. septembra 1950 (PV 1952, 172 – reg.).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 250 m, čas plezanja 4 ure in pol.
Dostop iz koče v Martuljku v zatrep Pod Srcem in po prodišču pod J steno Rušice (2 uri in pol).
Opis: Vstop ok. 20m desno od vpadnice značilne navpične zajede, ki reže J steno Rušice v Z delu. Vstop v desni kaminček. Po njem 5 m do strehe. Pod streho težko desno na rebro in po njem. Nato prestop v kamin nad streho. Naprej strmo, a dobre razčlembe (k) do prodnate glave. Po strmem drnu in stopnjah 6 m v kamin, ki se višje izoblikuje v poč (V, uporaba klinov). Iz poči prestop desno na mejno rebro (ok. 15 m od glave). Z njega v lopico, pokrito s streho. Naravnost čez, nato desno poševno po polički in plateh. Prestop desno čez strmo rebro v razčlenjen svet. Desno ob kaminu na poličko. Čez strme plati in kaminček na ramo (dobro varovališče). Naravnost navzgor čez gladke plati (malo oprimkov) v odprt vogal. Po viseči polički levo (V) na rebro. Dalje po poči v plateh ok. 10 m na polico, poraslo z rušjem. Po njej levo v dno kamina nad navpično zajedo. Do sem 5 raztežajev (v lopici možic). Po položnejšem, razčlenjenem kaminu (čvrsta skala) desno poševno navzgor 3 raztežaje. Po ozkem kaminčku v kotanjo, čez strm prag do rušnatega grebenčka (4 ure). Dalje po značilni grapi, ki vodi rahlo levo navzgor. Grapa je gladka od plazov in kamenja (mestoma težavno). Ob prvi možnosti desno v stransko grapo, ki privede v škrbino na grebenu. Še 20 min. na vrh Rušice. Sestop: a) po grebenu na Rigljico in Kurji vrh ter po pobočju (več možnosti) v Kranjsko goro (3 ure in pol); b) po južni grapi v V delu Rušice nazaj v krnico Pod Srcem (2 ure); c) po smeri 360.
359 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 29. junija 1948 (NS 57 – 58).
Ocena IV z več mesti V, izpostavljeno, skala čvrsta, po policah krušljivo. Višina stene 200 m, čas plezanja 4-5 ur, do škrbine še eno uro.
Dostop kot pri smeri 358 in naprej približno do sredine J stene Rušice (2 uri in pol).
Opis: Vstop po prodnati gredini desno na prvo poraslo glavo. Od tod ok. 30-40 m levo poševno navzgor in desno na drugo rušnato teraso. Po razčlenjenem pečevju do majhne vdolbine (možic) in dalje na zglajeno polico pod platmi. Naravnost navzgor ne gre. Tu prečnica ok. 30 m levo do ustja ok. 16 m visokega kamina, katerega sestavlja nekaka ogromna luska. Po njem navzgor (V) do vrha in prestop levo na pomol, porasel z rušjem. Dalje levo poševno navzgor po zaprodeni, krušljivi, travnati polički (ok. 50 m) do majhnega glaviča. Sestop 2-3 m na poličko, ki privede v dno kamina, zarezanega čez vso gornjo polovico stene (izpostavljeno). Nekaj metrov navzgor, nato poldrug meter visok prag, nad katerim je plitva, krušljiva votlinica. Ok. 2 m levo v žlambor. Kratek previs do stojišča. Od tod desno na rob (k) čez previs do poličke z možicem (desno ob grapi). S poličke levo po slabih razčlembah nazaj v grapo, ki se spremeni v zlizan, nekoliko položnejši žleb. Po njem ok. 70 m navzgor (slabe razčlembe, klini slabo prijemajo), brez varovališč, do vrha lijaka, ki se neha pod prevesami. Klin z obročkom, ki omogoči prečenje v tegu vrvi levo čez plati (majhne, a trdne razčlembe) do rušnate poličke. Še 6-8 m na pomol (zračno) in čez 2 m visoko stopnjo na rob stene. Dalje po rušnatem rebru levo ob grapi (naporno), vse do škrbine v grebenu Rušice.
Sestop kot pri smeri 358.
360 NORMALNI PRISTOP
Ocena II, polica do grape III, čas plezanja 2 uri do 2 uri in pol.
Dostop po stezi iz Martuljka v krnico Pod Srcem (uro in pol), skozi ruševje in pritlikavo bukovje v vpadnico vrha Siljice na J strani (20 min.).
Opis: Čez pobočje, poraslo z rušjem, in po skrotju na grebenček, ki se izgubi v J steni Siljice. Od tu vodi pod prevesnimi platmi proti levi ozka, večkrat pretrgana, skoraj vodoravna polica do glavne grape. Zaradi žmule nad polico se je treba nekaj metrov plaziti (III). Za robom se polica razširi vse do grape med Siljico in Rušico. Naprej po grapi (v smeri zahod), ki reže Rušico v dva dela. Lahko vkreber do škrbine med Siljico in Rušico. Po grebenu na vrh Rušice.
Sestop: a) po isti smeri kot vzpon; b) kot pri smeri 358.
SILJICA
361 JUŽNA STENA
Prva plezala Joža Čop in Pavla Jesihova 29. junija 1927 (NA 149).
Ocena II, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 360.
Opis: Vstop pod vrhom Siljice v njeno J steno. Po prodiščih in majhnih policah do suhega macesna. Naravnost navzgor po spodaj ozkem kaminu (viden iz doline, ok. 50 m). Iz kamina po ruševju na greben in nato proti Z na Siljico. Po grebenu na Rušico.
Sestop kot pri smeri 360.
362 SEVERNA STENA
Prva plezala Adolf Bischofberger in Raimund Schinko 4. julija 1933 (PV 1934, 64 – reg).
Ocena V, čas plezanja 3 ure in pol.
Dostop kot pri smeri 363.
Točnega poteka smeri ni bilo mogoče ugotoviti.
RIGLJICA

363 KAMINSKA SMER
Prva plezala Miran Cizelj in Dušan Vodeb 30. julija 1940 (PV 1941, 86 s sliko).
Ocena mestoma IV, višina stene 350 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop po stezi iz Martuljka v krnico Pod Srcem. Do struge, ki prihaja desno izpod Rigljice, po strugi in grušču do vznožja stene (2 uri in pol).
Opis: Vstop v skrajno levo grapo v vogalu med Rigljico in Rušico. Po njej (pragi, sneg) do konca. S snežišča prestop desno v krušljiv kamin, ki pripelje na prvo polico. Desno v gladek kamin. Po lažji skali na glavo, ki razmejuje vstopno grapo od Centralne smeri. Prestop levo v zelo težaven plitev žleb. Iz njega dalje v izrazitejši ožji žleb. Deloma po njem, deloma po ploščah desno od njega na široko polico. Od tod se nadaljuje žleb vse do vrha. Nekaj metrov po žlebu, nato po ozki polici. Vstop v strme plošče, po katerih je prehod v nadaljevanje žleba. Pri njegovem razcepu v dva rokava težaven prestop v desni rokav, po njem nekaj raztežajev na vrh. Smer je zelo značilna in se drži žleba, ki reže vso steno.
Sestop po S grebenu v smeri Kurjega vrha in po lažji, krušljivi grapi na prodišča pod steno (1 ura). Po kozji stezi v smeri severovzhod v Martuljek (2 uri z vrha).
363a BROJANOVA VARIANTA
Prvi plezal Janez Brojan 5. avgusta 1943.
Ocena IV, čas plezanja 4 ure.
Opis: Vstop po grapi in vzpon na glavo sta ista kot pri smeri 363. Poševno desno navzgor pod veliko grapo. Prestop levo na steber in po njegovem razu ok. 30 m navzgor. Tu rahlo levo navzgor po slabo razčlenjenih ploščah v ozko poč. Po njej do konca in nazaj na raz. Po njem do velikega previsa v razu. Ob levi strani težko navzgor na rob, nazaj na raz nad žlebom Centralne smeri (364) in dalje po razu.
364 CENTRALNA SMER
Prva plezala Joža Čop in Drago Korenini leta 1940.
Ocena mestoma IV, višina stene 350 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 363.
Opis: S srednjega snežišča v vpadnici vrha po gladkem kaminu v izpran, zelo strm žleb. Po njem (nekaj gladkih mest brez oprimkov) do poraslega sveta (odcep variante 364 b). Prestop levo na steber in po njem levo poševno navzgor proti izstopni grapi. Težak prestop čez lusko v dno grape. Po njej ok. 25 m. Prečenje v levo iz grape, nato naravnost navzgor po odprti steni s kratkim, a težkim previsom (krušljivo). Po vršnem grebenčku na glavni vrh Rigljice.
Sestop kot pri smeri 363.
364a VARIANTA – LEVI IZSTOP
Prvi plezali Dušan Furlan, Guljo Jovovič in Viljem Lopič (PV 1941, 86 – 87 s sliko).
Ocena IV, mestoma V, izpostavljeno, čas plezanja 4-5 ur (v celoti).
Opis: Po varianti 364 b do votline z zagozdeno skalo v sredini stene. Iz nje prečenje v levo. Navzgor čez strme, gladke plati, skoraj brez oprimkov (V in izpostavljeno). Prehod čez nje po ozkih poklinah. Iz plati v strm, širok žleb in iz njega v krušljivo steno. Izstop na srednji vrh Rigljice.
364b VARIANTA – DESNI IZSTOP
Prva plezala Mirko Černič in Božo Gajšek 14. julija 1940 (PV 1941, 86 – 87 s sliko).
Ocena IV, izstop V, čas plezanja 4 ure in pol (v celoti).
Opis: Spodnja polovica do poraslega sveta kot pri 364. Nekoliko levo čez krušljive stopnje v izrazito grapo, ki se prične z lahkim kaminom. Po njem v grapo do črne votline s snegom. Iz nje desno (ne v leve kamine!) čez krušljive stopnje do zajede (levo gladke plati). Po zajedi do kotline z zagozdeno skalo (odcep variante 364 a). Skozi okno na krušljivo lusko pod preveso. Po luski 2 m levo do gladkih plati. Po njih 8 m zelo težavno in izpostavljeno (redki oprimki). Desno nazaj v zajedo čez kratko preveso (k) navzgor do stebrička, ki je zagozden v gladek žleb. Pod njim 2 m desno do plitve zajede (kk) in čez odprto steno (V, izpostavljeno) v žleb, ki vodi na greben. Izstop zelo krušljiv. Po grebenu na vrh.
364c IZSTOPNA VARIANTA NA SEVERNI GREBEN
Prva plezala Stane Kokalj in Janez Krušic 17. avgusta 1942.
Ocena II, čas plezanja variante pol ure.
Opis: Iz velike kotanje, kjer se ločijo smer 364 in njene variante, po lahkem pečevju proti desni na grebenček. Dalje na zaprodeno, delno izpostavljeno polico in kot pri smeri 365.
365 SEVEROVZHODNA GRAPA
Prvi plezal Janez Krušic 24. junija 1942.
Ocena II-III, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 363.
Opis: Z melišča do grape v vpadnici škrbine pod S grebenom Rigljice. Po njej do konca. Iz grape izpostavljena, zelo krušljiva prečnica levo na grebenček. Po njem in dalje po zaprodeni, delno izpostavljeni polici na S greben. Dalje kot pri smeri 366.
366 PRISTOP S KURJEGA VRHA
Prvi pristopniki so bili verjetno lovci. Čas plezanja uro in pol.
Dostop: a) S Kurjega vrha po poraslem grebenu proti Rigljici do škrbine; do tu je možno priti tudi po meliščih izpod SV stene Rigljice. b) Kot pri smeri 363 na melišča pod SV steno Rigljice. Nato po široki plazni grapi na grebensko škrbino med Kurjim vrhom in Rigljico (3 ure iz Martuljka).
Opis: Po grebenu, poraslem z rušjem, do podnožja S grebena Rigljice. Po lahkem pečevju in grapi v škrbino za prvim grebenskim stolpom. Težaven prestop v pečevje drugega stolpa. Plezanje po Z strani grebena. Po lažjem pečevju na glavni vrh Rigljice. Sestop po isti smeri.
KRNICA, VRŠIČ
Cesta, ki se odcepi v Kranjski gori proti jugu, pelje čez prelaz Vršič (1611 m) v dolino Soče. Ob njej stoje planinske koče Mihov dom (1180 m), Koča na Gozdu (1226 m), Erjavčeva koča (1515 m), Poštarska koča (1725 m) in Tičarjev dom (1620 m). Vršič je izhodišče za vzpone v Prisojniku (2547 m), Goličici (2078 m) in Mali Mojstrovki (2332 m), ima pa tudi odlično lego za zimsko alpinistično udejstvovanje.
Pred mostom pod hotelom Erika zavije kolovoz na levo v dolino Krnica. Kočo v Krnici (1218 m) dosežeš peš od odcepa v uri in pol. Krnico omejuje na vzhodni strani gorska veriga, ki jo sestavljajo Rigljica (1907 m), Frdamane police (2273 m) in Špik (2472 m), ki pa s te strani nimajo plezalskih problemov. Nad široko grapo Gruntovnico se v to verigo zajeda krnica Velika Dnina. Tu stoji bivak I (2180 m, 3 ure iz Krnice) – upravlja ga AO PD Jesenice, izhodišče za vzpone v Velikem Oltarju (2621 m), Visokem Rokavu (2646 m) in Škrlatici (2738 m). Slede Rakova špica (2550 m), Rogljica (2465 m), Dovški Gamsovec (2440 m) in Kriška stena s Kriškim robom (2346 m). Zahodno od Kriške stene stoji Razor (2601 m), katerega severno steno vidimo že iz Kranjske gore. Na zahodni strani pa omejujejo Krnico masivi Zadnjega Prisojnika (2392 m), Malega Prisojnika (2215 m) – mednju so zajeda krnica »V Škednju«, ki sega do sten glavnega Prisojnikovega vrha – Goličice (2078 m) in Prednje glave (1684 m).
Vrhovi nad Krnico so plezalsko zelo zanimivi. Najugodnejši sestop z njih do koče v Krnici je po zavarovani poti, ki pelje prek Kriške stene na Pogačnikov dom (2052 m); iz Krnice na Pogačnikov dom 3 ure in pol, s Kriške stene v Krnico uro in pol. S Prisojnika pa je bolje sestopiti proti Vršiču.
RUSA PEČ
401 SMER V ZAHODNI STENI
Prvi plezali Slavko Koblar, Janez Krušic in Janko Šilar 17. junija 1951 (PV 1952, 298 – reg.).
Ocena IV, eno mesto V, čas plezanja 5 ur.
Dostop s steze Kranjska gora – Krnica v širok prodnat, deloma porasel žleb, v katerem se končuje široka plazna grapa, ki pada izpod Rigljice in Ruse peči. Po žlebu in dalje po grapi navzgor. Krajšim pragom se umikaš v levo ali desno. Ko se grapa razcepi v dva rokava, nadaljuješ po desnem do vznožja stene (3 ure).
Opis: Vstop v vpadnici vrha iz ozke plazne grape. Nekaj metrov poševno levo navzgor na rebro in po njem. Po lažjem svetu do kotanjice pod izpranim žlebom. Dalje nekaj metrov levo navzgor, nato prečnica nazaj v žleb in prestop (IV) v gornjo kotanjo. Naslednji prag v žlebu obideš na desni strani in nadaljuješ po žlebu do rdeče votline. Levo čez rebro (možic) in žleb v zelo strm in plitev kamin (IV+). Dalje po terasastih plateh v vpadnici žleba, na levi strani raza. Dalje po žlebu do izrazite plitve lope, prečnica desno čez plati v smeri raza. Po navpičnem, krušljivem žlamborju 10 m navzgor (k, V) na ramo. Dalje naravnost po razu navzgor (k) do krušljive terase in desno po krušljivem grebenčku na Z strani raza. Čez prvi grebenski vrh na glavni vrh Ruse peči.
Sestop po grebenu v škrbino proti Frdamanim policam in po smeri 402 ali še naprej po grebenu na vrh Frdamanih polic in po smeri 403 in 402 v dolino (3 ure).
FRDAMANE POLICE
402 ZAHODNA GRAPA
Prvi plezali Zvonko Berlič, Albert Detiček in Dušan Vodeb 20. marca 1940 – zimski vzpon (PV 1941, 61).
Ocena III, višina smeri 1300 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop iz Krnice po poti na Špik do melišča pod grapo – Kačji graben (1 ura).
Opis: Po grapi do razcepa (desna grapa proti Špiku, leva proti škrbini med Frdamanimi policami in Ruso pečjo). Dalje po levi grapi do škrbine. Iz nje po razbitem svetu na vrh.
Sestop po smeri 403.
403 NORMALNI PRISTOP
Prvi plezalci niso znani (NA 10!).
Ocena II, čas vzpona 1-2 uri.
Dostop iz Krnice po poti na Špik (2 uri in pol).
Opis: Z melišč pod škrbino med Frdamanimi policami in Špikom po drnu na vrh.
Sestop po isti smeri.
LIPNICA
404 GRAPA V JUGOZAHODNEM POBOČJU
Prvi plezalci niso znani. Smer je zanimiva samo pozimi.
Ocena in čas plezanja odvisna od snežnih razmer. Višina smeri 1300 m.
Dostop po poti iz Kranjske gore v Krnico in po grapi, ki vodi desno od vrha. Sestop po markirani poti v Krnico (uro in pol).
JUŽNA STENA
405 KAMINSKA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Jože Štolcar 28. decembra 1946 (PV 1948, 267 – 268 s sliko).
Ocena III, višina stene 200 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz Krnice v Gruntovnico in po melišču pod steno (1 ura).
Opis: Vstop levo od grape, po polici na zračen pomol. Od tod 15 m prečnica v kamin in po njem navkreber (čez čas se kamin spremeni v žleb in na koncu v okno) do lijakaste kotanje, iz katere je več možnosti za izstop na rob stene. Dalje po zložnih vesinah na vrh.
Sestop kot pri smeri 404.
406 TINČKOVE GREDE
Prvi plezal Janko Blažej 3. julija 1946 (PV 1948, 267).
Ocena III, višina stene 200 m, čas plezanja 1 ura.
Dostop kot pri smeri 405.
Opis: Vstop s prodišča sredi stene, v začetku gred. Po njih do skalnega pomola in nekaj metrov navzdol ter na levo po krušljivih razčlembah do roba stene.
Sestop kot pri smeri 404.
MALA PONCA
407 ZAHODNI GREBEN
Prvi plezali Kollnitz, Raditschnig in Wiggisser leta 1930 (NA 103).
Ocena III-IV, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini navzgor pod JZ steno Male Ponce (15 min.).
Opis: Iz Špikove škrbine čez vse grebenske stolpe na Malo Ponco (stolpi stoje poprek na smer grebena).
Sestop po smeri 409.
408 GREBEN MALA PONCA – VELIKA PONCA – VELIKI OLTAR
Prvi plezal Klement Jug 7. avgusta 1924 (NA 102 – 103).
Ocena III, krušljivo, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Krnice skozi Gruntovnico, naprej po grapi, nato desno iz nje in pod škrbino med Malo Ponco in Lipnico (3 ure).
Opis: Vstop pod prvimi grebenskimi stolpi v Z steno Male Ponce. Po žlebovih in policah na vrh Male Ponce (uro in pol). Dalje v škrbino proti Veliki Ponci in iz nje po grapi navzdol (proti bivaku I) 100 m. Dalje po JZ steni čez prage in gredine na Veliko Ponco (uro in pol). Potem po grebenu v škrbino proti Velikemu Oltarju (krušljivo) in po smeri 413 na vrh (uro in pol).
Sestop je možen z Male in z Velike Ponce ter z Velikega Oltarja.
409 NORMALNI PRISTOP
Prva plezala Jiři Čermak in Viktor Dvorsky 25. julija 1904 (NA 103).
Ocena I, čas pristopa uro in pol.
Dostop kot pri smeri 407.
Opis: V škrbino med Malo in Veliko Ponco in na vrh. Sestop po isti smeri ali pa v Krnico po smeri 344.
VELIKA PONCA
JUGOZAHODNA STENA
410 SMER KRUŠIC – ŠILAR
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 29. junija 1947 (PV 1952, 135 – reg).
Ocena III, mestoma IV+, višina stene 200 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini.
Opis: Po kaminu čez previs do navpične stene. Desno okoli nje in čez prag, ki ga preplezaš na levi strani s pomočjo žive lestve. Prestop v dno kamina, po njem (k) in kasneje po žlebu v votlino (možic). Vodoravno desno na rob (k) in čez previsno zajedo (kk, živa lestev) na ozko poličko. Po kratki poči vrh JZ stene na dobro varovališče. Dalje po položni grapi nekoliko v desno na stolpičast greben in na vrh.
Sestop po smeri 411.
411 NORMALNI PRISTOP
Prvi plezal Julius Kugy z Andrejem Komacem okoli leta 1890 (NA 103 – 104). Ocena I, višina stene 200 m, čas plezanja 1 ura.
Dostop kot pri smeri 410.
Opis: Vstop v levem delu stene. Čez dva praga na melišče v sredini stene in desno po kaminih na vršno ploščad.
Sestop po isti smeri.
VELIKI OLTAR
412 GREBEN VELIKI OLTAR – VISOKI ROKAV – ŠKRLATICA
Prvi plezal Albin Roessel 23. avgusta 1913 (NS 59).
Ocena III, čas plezanja 10 ur.
Dostop po smeri 413 ali z Grla (glej smer 326) po SV steni.
Opis: Z vrha Velikega Oltarja po grebenu proti J. Strmim stopnjam se umikaš v V bok in v najnižjo škrbino. Iz nje v Z steno Visokega Rokava. Do prvega žleba, čez njega v drugi žleb in po njem na greben. Dalje po izpostavljenem stolpičastem grebenu na Visoki Rokav. Z vrha po grebenu proti Škrlatici. Strmi stopnji v najnižjo škrbino se umakneš v Z pobočje in za cigarastim rogljem spet dosežeš greben. Dalje po V strani pod izrazitimi cigarami do žleba. Po njem in po kaminu na vrh prvega grebenskega stolpa. Sestop po grebenu in na drugi stolp po V strani. Z njega sestopiš po V strani in čez strmo stopnjo nadaljuješ na tretji stolp. Čez roglje in po V strani v škrbino pod Škrlatico. Po prislonjenem stolpu in policah na V strani na vrh Škrlatice.
Sestop po zavarovani poti v Vrata (2 uri in pol).
413 NORMALNI PRISTOP
Prvi pristopniki niso znani.
Ocena I-II, višina stene 300 m, čas plezanja 1 ura.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini pod steno (uro in četrt).
Opis: Po krušljivem kaminu v škrbino med Velikim Oltarjem in Veliko Ponco. Iz nje po grebenu in žlebu na vrh.
Sestop a) po isti smeri v bivak I (1 ura); b) po JV steni Velikega Oltarja na Grlo in od tu desno navzdol na bivak II (1 ura) in dalje v Vrata (2 uri).
ZAHODNA STENA
414 KRUŠIČEVA SMER
Prvi plezali Janez Krušic, Franc Novak in Janko Šilar 7. septembra 1947 (PV 1952, 135 – reg.).
Ocena mestoma III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 413.
Opis: Iz Velike Dnine v zadnjo kotanjo zatrepa. S snežišča desno v podnožje Z dela stene, kjer sega sneg najvišje. Po melišču do strme grape. Po razčlenjenem kaminčku do lopice pod preveso (možic). Iz nje desno čez rob in po ozki polički levo navzgor nad preveso. Dalje v dno široke kotanje v grapi in po polički desno na pomol, ki meji v grapo. Po robu raztežaj naravnost navzgor do previsa (k). Za vogalom prek kratke plati na glavič in dalje čez strm prag v manjšo škrbinico. Od tod levo v grapo in čez njo v levo na mejno pečevje. Po njem do naslednje police in desno v grapo. Iz nje levo v plošče, skozi kamin do drugega stolpa na grebenu (Z od vrha) in na vrh.
Sestop kot pri smeri 413.
VISOKI ROKAV
ZAHODNA STENA
415 KUGYJEVA SMER
Prvi plezali Julius Kugy, Andrej in Jože Komac leta 1897.
Ocena II, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini pod steno (1 ura).
Opis: Po žlebu na gredine v vpadnici izrazite črne votline, ki jo obideš po levi strani. Dalje v škrbino med Visokim Rokavom in Velikim Oltarjem.
Sestop v škrbino proti Spodnjemu Rokavu, po ozebniku med Srednjim in Visokim Rokavom na bivak II in dalje v Vrata (2 uri).
416 LEVA SMER
Prva plezala Danilo Martelanc in Ivo Zor 31. julija 1927 (NA 106).
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 415.
Opis: Kjer sega snežišče najvišje v steno Visokega Rokava, vstopiš čez krušljivo stopnjo v gladek, črn žleb. Po njegovi levi strani do prodišča, kjer se razcepi. Po levem odcepu in višje po kaminih na greben in dalje na vrh. Sestop kot pri smeri 415.
416a Vstopno in izstopno varianto (levo od originalne smeri) so plezali Matevž Frelih, Drago Korenini in Milan Mikuž 8. julija 1935 (PV 1936, 42 -44).
417 DESNA SMER
Prva plezala (v sestopu) Danilo Martelanc in Ivo Zor 31. julija 1927 (NA 106). Ocena II, višina stene 250 m, čas plezanja 1 ura.
Dostop kot pri smeri 415.
Opis: Vstop v vpadnici vrha. Levo navzgor po prodnatih policah, skozi kamine in žlebove v škrbino S od vrha.
Sestop kot pri smeri 415.
418 PREVČEVA SMER
Prvi plezal Marjan Prevec leta 1955.
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 415.
Opis: Vstop v vpadnici izrazitih stolpičev (cigar) na grebenu. Poševno levo navzgor na gredino in dalje desno navzgor v območju kamina. Prečnica levo na greben.
Sestop kot pri smeri 415.
ŠKRLATICA

SEVERNA STENA
419 KUGYJEVA SMER
Prvi plezali Julius Kugy, Andrej Komac in Janez Kvrh 13. julija 1896 (NS 61). Ocena II, mestoma III, višina stene 500 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini po grušču pod steno (četrt ure).
Opis: Vstop v desno rebro grape in navzgor. Gladke plošče obideš na levi. Desno v razrit, teže pregleden, a lahek svet. Dalje desno na obširno, položno ploščad v steni. Približno 250 m lahko čez položne plati, police in plošče proti vrhu, v smeri rahlo na desno proti S grebenu, ki je viden na obzorju. Pod vrhom postane plezanje spet težavnejše. Več možnosti za izstop na vrh, po razu ali levo od njega. Izstop nekaj metrov levo od vrha.
Sestop po zaznamovani poti v Vrata (2 uri in pol).
420 SMER STANETA ŠMUCA
Prvi plezali Janez Duhovnik, Jože Hočevar in Roman Robas 11. julija 1965 (PV 1967, 48 s sliko).
Ocena IV z mesti V, višina stene 550 m, čas plezanja 13 ur.
Dostop kot pri smeri 419.
Opis: Vstop na levi strani skalnatega stožca, levo od vpadnice velikih kaminov sredi stene. Raztežaj desno na rob (kk) in po kaminu do konca. Desno ven in po poklinah (V) v lažji svet. Nekaj metrov levo, nato 2 raztežaja proti desni pod velike kamine. Prek žmule in po dnu kamina navzgor. Desno čez lusko in strm skok (kk) v velik kotel v prvi polovici velikih kaminov. Čez skalni čok do drugega kotla. Raztežaj navzgor, nato prečnica levo in desno ob stolpiču (kk) v dno globokega žleba, ki vodi v osrednjo rdečo grapo. Iz dna žleba levo na veliko lusko ter navzdol po kaminu in levo v lažji svet. Nekaj raztežajev navzgor, desno okrog roba in navzdol v osrednjo rdečo grapo. 3 raztežaje v loku od leve proti desni v žleb, po njem pod preduh in skozenj v smer 419.
Sestop kot pri smeri 419.
421 DESNI RAZ
Prva plezala Sandi Wisiak in Uroš Župančič 14. avgusta 1932 (NS 61 – 62). Ocena IV z mesti V-, višina stene 700 m, čas plezanja 6-7 ur.
Dostop kot pri smeri 419.
Opis: Vstop s snega čez previsni odstavek v položen žlebič, ki vodi navzgor proti desni. Ko privede v zelo težko, previsno poč, iz nje v vijugah čez preveso na lažji svet pod prodnato gredino (možic). Po gredini na levo tik do grape. Tu preseka kamin prevesni sloj masivnih skal in omogoča edini prehod navzgor. Kamin se po 60 m izgubi v prevesnih ploščah. Prehod levo ni mogoč, zato desno okoli previsa, po strmih počeh v masivni skali (k) do police. Naravnost čez njo v desno na zaprodeno gredino v sredini stene pod grebenskim stolpom v SZ stebru (možic). Pod rdečim stolpom po pesku 10 m v levo in po globoki, strmi poči na poševno polico. Naprej na vodoravno polico, ki je tik nad koncem rdečega grebena. Dalje po steni in slabo izraženih kaminih na raz in po njem na vrh stene.
Sestop kot pri smeri 419.

SEVEROZAHODNA STENA
422 LEVI STEBER
Prvi plezali Joža Čop, Pavla Jesih, Danilo Martelanc in Stane Tominšek 17. julija 1927 (NS 62 – 63).
Ocena IV+ z mesti V, višina stebra 600 m, čas plezanja 6-7 ur.
Dostop kot pri smeri 419.
Opis: Do stometrskih kaminov (kakor pri smeri 426). Po njih do zagozde vrh kamina. Težaven izstop levo v steno in nad zagozdeno skalo v škrbinico med turncem na desni in steno. Levo od turnca po gladki steni 10 m vkreber v vrsto kaminov. Ko postanejo po 90 m gladki in previsni, prečiš levo na majhno prodnato stojišče. Skozi lahek kamin in žleb navzgor do majhnega prodišča. 30 m po položnem prodnatem žlebu, nato levo navzgor po izpostavljenem in krušljivem kaminu (50 m) do skalnatega pomola. Tu levo vkreber po ozki poklini do položnega prodišča pod razovimi stolpiči. Po lahkem skrotju do vznožja grebena, nato desno po položnem, krušljivem žlebu v drobljiv kamin. Ok. 50 m po njem, nato prečiš levo v drugega, ki se višje razcepi. Po levem odcepu (ta ima več votlin) do druge votline, iz katere prečiš desno na pomol. Nato v smeri proti vrhu, čez 30 m visoko steno in čez preveso (živa lestev) do poličke. Po njej levo in strmo navzgor do police. Po njej desno do votline pod preveso in čez njo. Nato po steni do črne, izprane votline. Desno čez navpično stopnjo do prodnate kotanje tik pod vrhom Škrlatice. Od tu desno po žlebu na greben in po njem na vrh.
Sestop po zaznamovani poti v Vrata (2 uri in pol). Možno je tudi čez prevesne odstavke naravnost navzdol na pot po J pobočju.
423 SMER BROJAN – DIMNIK
Prva plezala Janez Brojan in Maks Dimnik 7. julija 1938 (PV 1955, 518 -519). Ocena IV, mestoma V+ in VI, višina stene 550 m, čas plezanja 14-16 ur.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini (20 min.).
Opis: Vstop desno od velikega kota in po počeh na prodišče v spodnji tretjini stene. Od tu na gredo in na levo v grapo ter navzgor v moker žleb. Po njem do dvojnega rdečega kamina. Prečnica levo v žleb in po njem v 10 m visok kamin. Iz njega na raz in po njem do 60 m visokega kamina. Ko kamin preide v ogromen previs, desno na raz in po njem do neizrazitega žleba. Po njem in čez gladke plati na pomol ter dalje do velike rdeče luknje. Iz nje v krušljiv kamin. Pod skalo v njem na levo, čez prevese na gladke plati in okoli pomola na raz (kk). Po njem na majhno gredino (k) in z nje v 15 m visok kamin. Po njem navzgor in prečnica čez ploščo (k) v desno pod ogromen previs (kk). Pod njim prečnica čez krušljiv rob (VI) in navzgor za rob prvega stolpa, do velike prevese. Pod njo prek plati na desni raz (možic). Z njega v žleb in po lahkem svetu na vrh.
Sestop kot pri smeri 422.
423a Varianto v zgornji polovici smeri sta plezala Polde Potočnik in Janez Rupar 8. julija 1964; poteka nekoliko bolj po razu in je malo težja.
424 CENTRALNA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Matevž Frelih in Miha Potočnik 22. julija 1934 (NS 63). Ocena mestoma IV+ (zelo krušljivo), višina stene 550 m, čas plezanja 6 ur. Dostop kot pri smeri 423.
Opis: Do velike prodnate terase v prvi polovici stene po smeri 426. Vstop v dobro razčlenjeno steno sredi med obema stebroma. Po kaminih in počeh, v glavnem naravnost navzgor, na rob stene.
Sestop kot pri smeri 422.
425 SKALAŠKI STEBER
Prva plezala Pavla Jesih in Jože Lipovec 8. julija 1931 (NS 63).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 550 m, čas plezanja 4-6 ur.
Dostop kot pri smeri 423.
Opis: Do stometrskih kaminov po smeri 426 in desno po grušču v snežen žleb, ki privede do zadnjega plazu na desni. Na široko, sipasto polico in dolga prečnica v desno (v sredi krušljiv prestop). S police vodi smer levo od globoke, prevesne in gladke grape, ki se vleče čez ves steber in ga cepi v dve rebri. Po pretežno lahkem svetu do velikega stolpa ob omenjeni grapi. Tu se stena dvigne. Najprej levo po poševni poklini, nato desno navzgor v preveso (V) in po prepoki na pomol. Čez preveso do dobrega varovališča. Nekaj raztežajev po lažjem pečevju do prevesne, ozke zareze (8 m) brez opor. Ob koncu zareze čez gladko prevesno žmulo, nato po poklini in desno v lažji svet. Levo čez majhen prag v kamin in čez navpično stopnjo na poličko ter po kaminih na vrh stebra.
Sestop kot pri smeri 422.
426 ŠKRLATIŠKE GREDE
Prva plezala Miha Arih in Maks Dimnik 9. avgusta 1942 (NS 64).
Ocena II-III, orientacija težka, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 423.
Opis: S prodišča v vznožju ostrega raza, ki deli S in SZ steno Škrlatice, po lažjem svetu desno navzgor na veliko prodišče v spodnji tretjini stene. Čez prodišče desno navzgor na njegov zgornji rob. Po polici tik pod strmimi stenami čez prekinjeno mesto (dobre razčlembe) in še desno na levo rebro (izrazit pomol z možicem, križanje s smerjo 425). V grapo med obema stebroma in čez majavo lusko, 2 m navzgor na poličko in po njej na desno rebro. Dalje desno po širši, zaprodeni gredini rahlo navzdol v ogromen kotel med Škrlatico in Rakovo špico. Iz njega po gredinah desno v steno Rakove špice do večjega pomola. Od tu po dobro razčlenjenih kaminih in rebrih naravnost navzgor na greben med Rakovo špico in Škrlatico.
Sestop na zaznamovano pot v Zadnji Dolek (četrt ure) in po njej v Vrata (2 uri) ali čez Rdečo škrbino in Kriško steno v Krnico (3 ure).
427 ZAHODNI GREBEN
Prva plezala Franc Mulej in Marjan Prevec 5. septembra 1955.
Ocena III z enim mestom V, višina grebena 250 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop po Škrlatiških gredah na rob stene (smer 426).
Opis: Iz škrbine Rakova špica – Škrlatica po grebenu na vrh Škrlatice. Težak odstavek pod vrhom »skalaškega stebra« obideš po Z steni Škrlatice.
Sestop kot pri smeri 422.
428 GRAPA MED ŠKRLATICO IN RAKOVO ŠPICO
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 7. julija 1963 (PV 1963, 463 s sliko).
Ocena spodnji del V-VI, zgornji III, višina stene 500 m, čas plezanja 15 ur. Dostop kot pri smeri 423.
Opis: Po lahkem pečevju v rdečo votlino. Iz nje vodoravna prečnica desno (kk) na raz in po njem na stojišče. 2 m levo in čez previs (VI) v votlino. Iz nje v odprto steno in čez previs v kotanjo v grapi. Dalje 4 raztežaje navzgor, levo ob grapi, v veliko kotanjo. Iz nje po stebru, desno od grape, 3 raztežaje navzgor (kk, V-VI) na polico. Po polici 6 m levo v grapo. Čez previs (IV) v kotanjo. Stena se položi. Po grapi do zagozdenega bolvana (okno). Obideš ga desno po plateh nad grapo. Dalje čez prage v velik kotel med Škrlatico in Rakovo špico in na greben Rakove špice.
Sestop kot pri smeri 426.
RAKOVA ŠPICA

429 SMER PO STEBRU
Prvi plezali Pavla Jesih, Mirko Kajzelj in Jože Lipovec 18.-19. julija 1931 (NS 65 – 66).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 600 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop: a) iz Krnice v Gruntovnico in desno iz nje po grapi proti Rakovi špici. Previsnim skokom se umikaš po levem, poraslem robu. Višje nazaj v grapo in dalje po ploščatem žlebu na gredino (2-3 ure); b) iz bivaka I v Veliki Dnini (tri četrt ure).
Opis: Vstop čez kratko stenico in na greben. Po grebenskem robu in skozi kamine levo do višine visoke vdolbine (na desni). Desno proti njej in po kaminu nazaj na greben. Pod gladkimi žmulami levo in po gladki poklini (30 m) navzgor (kk). Pod previsom prečnica desno navzgor na izpostavljen pomol in dalje okoli roba do prodnate kadunje. Z grušča levo čez skale pod previsno žmulo v previsno poklino in po njej nad preveso. Po žlebu z dvema prevesnima trebuhoma na stojišče. Dalje po navpični poklini (podaljšek žleba) in pod prevesami levo (V) na ozko poličko. Plazenje po njej levo okoli roba in navzgor do majhne gredine (možic). Levo nekoliko navzdol in po kaminu (8 m) na polico sredi plati. Po njej nekaj metrov levo in po navpični poklini (kk, 10 m) na majhno, visečo gredino. Desno po stopničastem kaminu (40 m) navzgor in čez preveso (V) v prodišče pod zgornjo tretjino stene. Po desni kaminasti grapi do mokrih preves. Levo na rebro in po kaminu 10 m navkreber. Prečnica desno v grapo, ki se razcepi. Po desnem rokavu na glavni greben v prvo škrbino levo (30 m S od vrha).
Sestop v Zadnji Dolek in po poti na bivak IV (1 ura) ter dalje v Vrata (2 uri) ali v Krnico (3 ure).
430 RDEČA ZAJEDA
Prva plezala Ljubo Juvan in Ante Mahkota 4.-5. julija 1959 (PV 1962, 144 s sliko).
Ocena V, višina stene 600 m, čas plezanja 12 ur.
Dostop kot pri smeri 429.
Opis: Čez kratko steno v žleb za grebenčkom, po katerem gre »Smer po stebru«. Po njem v veliko črno votlino, iz nje navzgor za rob (desno) in za njim 10 m navzdol na polico. Desno po gladki polici na glavico. Naravnost navzgor pod streho (k) in desno čez ploščo v kamin, po njem še nekaj metrov v globoko votlino (k). Desno navzgor iz votline 2 raztežaja v travnat žlebič in po njem do žmulastega previsa. Čez njega v zajedo in po njej 2 raztežaja, dokler desna stena zajede ne izgine. Od tu čez krušljivo steno proti levi na polico in dalje še raztežaj proti desni na prvo krušljivo lusko. 40 m navzgor po krušljivem žlebu (k) na gredo pod rdečo streho. Po zajedi tik pod streho in desno čez ploščo na slabo stojišče na razu. Levo navzgor v kamin (k). Po njem 2 raztežaja na zagozdene skale. Z njih po poči desno iz kamina (2 zagozdi) na desni rob. Po njem raztežaj navzgor in levo v kamin nad previsi. Po kaminu čez previs in levo navzgor v razčlenjen, krušljiv svet. Po njem 2 raztežaja proti desni in na rob stene.
Sestop kot pri smeri 429.
431 ŠVICARSKA SMER
Prva plezala Ruedi Solenthaler in Emil Weishaupt 18.-19. julija 1960 (Alpinismus 1965, 52).
Oena VI, A2, višina stene 550 m, čas plezanja 12-15 ur.
Dostop kot pri smeri 429.
Opis: Vstop tako kot pri smeri 430. Dalje po izrazitem kaminu 70 m navzgor. Po desni od treh poči na polico. Prečnica v levo prek plati in 30 m navzgor na stojišče. Čez skalno stopnjo (15 m) na naslednje stojišče. Od tu 30 m naravnost navzgor (VI) in levo na stojišče. Še 50 m po poči (VI, A2) do rumene, krušljive stene. Levo navzgor na skalno glavo in spust 4 m na stojišče. Nato 30 m naravnost navzgor (VI) in levo na stojišče. Še 50 m na rumeno polico in spet po poči 70 m. 5 m levo in 60 m navzgor po počeh do dobrega stojišča na polici. Dalje 20 m navzgor do novega stojišča in 25 m levo v poč, ki ji slediš 100 m do police in od tod še 4 raztežaje do roba stene.
Sestop kot pri smeri 429.
432 ARIHOVA SMER
Prvi plezali Miha Arih, Maks Dimnik in Janez Krušic 19. septembra 1943 (NS 66 – 67).
Ocena V z mesti V+, višina stene 600 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 429.
Opis: Vstop po rebru, ki vodi v desno in dalje v kamin. Po njem in čez plošče do kamina, ki vodi vse do grebena. Po njem do lope, zaprte s streho. Prestop v desno in s stojišča (k) prečenje v tegu nazaj v kamin. Po njem do druge lope (možic) in na rob (k). Po gredi levo do sedelca v rebru in na pomol nad njim. Navpično navzgor (kk, V+) na krušljivo poličko in po njej v desno na stojišče. Čez grede in navzgor na vrh stožca v kaminu. Dalje po kaminu do votline in naprej, dokler se ne razdeli. Po levem odcepu v sedlo in prečnica (VI) v desni kamin. Nekaj metrov po kaminu, dokler se ne prevesi, nato levo v steno (kk). Nazaj v kamin in na greben ter po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 429.
ROGLJICA

433 OSREDNJI STEBER
Prvi plezali Miha Arih, Janez Brojan in Maks Dimnik 26. julija 1940 (NS 68). Ocena IV+, višina stene 600 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop kot pri smeri 429.
Opis: Vstop po stopničastem rebru v desno. Po lažjem svetu do kamina in po njem na plošče. Prečnica v desno (odcep smeri 432). Proti desni v grapo in po njej navzgor. Pri najnižji polici poševno proti desni na manjše sedelce. Dalje po levi strani raza, čez previs (k) in na desno do kamina. Po njem na raz in desno rahlo navzdol na zaprodeno gredo. Po njej do votline in po levem kaminu (kk) do preves (k). Pod njimi levo prek nosu na prodnato gredo. Z nje rahlo navzgor do vznožja velikega, krivega kamina. Z njega po poševni pokriti gredi na pomol v razu. Naravnost navzgor in po zajedi v majhno kadunjo. Dalje navzgor do zgornje odprtine naravnega okna in še dalje v območju raza na vrh.
Sestop navzdol na pot Dolkova špica – Vrata in po njej v bivak IV (pol ure) ter naprej v Vrata (2 uri) ali v Krnico čez Kriško steno (3 ure).
434 SMER JESIH – LIPOVEC
Prva plezala Pavla Jesih in Jože Lipovec 5.-7. julija 1933 (NS 68 – 69).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 429
Opis: Vstop v vpadnici osrednjega stebra. Po razčlenjenem pečevju na gredino, nato desno navzgor po kaminih (kk) do osrednje grape. Po levi strani grape naravnost navzgor (V) v kamine. Nad kamini desno v krušljivo izstopno grapo in po njej na gredino v Rdeči škrbini in po razritih vršnih rogljih na vrh Rogljice.
Sestop kot pri smeri 433.
435 ZAHODNI STEBER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 3. julija 1949 (PV 1952, 171 – reg.). Ocena III, mestoma IV, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Krnice po grapi med Rogljico in Dovškim Gamsovcem čez prage; strmim odstavkom se umikaš v levo (2 uri).
Opis: Iz grape po smeri 437 in ob prvi priložnosti naravnost navzgor. Po kaminu na prodnat pomol na desni strani grape. Z njega prečiš v grapo in 30 m navzgor. Dalje čez strm prag in desno v lažji svet. Po sistemu polic levo navzgor do roba izrazite grape. Spust v grapo (k). Dalje po njej 30 m in levo na krušljiv rob. Prek strmega odstavka desno po kotu na gladko poličko in navzgor v lažji svet. Po njem desno navzgor na rob SZ stebra (možic). Dalje po stebru na rob stene.
Sestop kot pri smeri 433.
DOVŠKI GAMSOVEC
436 JESENIŠKA SMER
Prvi plezali Slavko Jenko, Janež Krušic, Maks Medja in Jože Stražišar 22. julija 1952.
Ocena IV, mestoma V, višina stene 500 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 435.
Opis: Navzgor po grapi med Rogljico in Dovškim Gamsovcem. Dalje po strmih, algastih plateh desno na rob vršne kupole Dovškega Gamsovca in na vrh.
Sestop po grebenu desno proti Kriški steni, navzdol na pot Vrata – Kriška stena in po njej v Krnico (3 ure).
437 KALTENEGGERJEVA SMER
Prvi plezal Paul Kaltenegger leta 1919 po smeri divjih lovcev (NA 114).
Ocena II, višina stene 500 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 435.
Opis: Po gredini desno v grapo med Rogljico in Dovškim Gamsovcem. Prek nje in po ploščati, strmi gredini desno navzgor na vrh stebra. Dalje naravnost navzgor na rob stene.
Sestop kot pri smeri 436.
438 SEVEROZAHODNI STEBER
Prva plezala Stanko Aleksič in Slavko Peršič 26. julija 1936 (PV 1941, 190 -193 s sliko).
Ocena III-IV, višina stene 500 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Krnice po poti h Kriški steni in levo pod steno (uro in pol do 2 uri).
Opis: Po razu na prvo gredino (možic). Navzgor in levo ob previsu na drugo gredino ter z nje na tretjo. Skozi majhno okno in desno čez grapo na sedelce. Z njega v kaminast žleb in po njem (previs) na četrto gredino pod veliko zajedo. Po razu na peto gredino in po sistemu polic v desno (150 m, stik s smerjo 440) ter navzgor na rob stene.
Sestop kot pri smeri 436.
439 ZAHODNI STEBER
Prva plezala Stanko Aleksič in Slavko Peršič spodnji del 19. avgusta 1938, zgornji del 2. julija 1939 (PV 1941, 193 – 197 s sliko).
Ocena IV, višina stene 400 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 438 (dve uri in pol).
Opis: Vstop po ozki gredi, ki vodi v desno, in navzgor na široko polico. Z nje po navpični poklini, levo pod previse in desno okoli njih (k). Nato navzgor proti trem dobro vidnim votlinam. Med levo in srednjo votlino navzgor in prek plati (k) do previsov. Pod njimi desno v grebensko sedelce poleg izrazitega stolpa. Od tu po gredi v strmo grapo, po njej in levo na raz. V njegovem območju navzgor do značilnega stolpa pod rdečim zobom (možic) in dalje v smer 440.
Sestop kot pri smeri 436
440 JUGOZAHODNA SMER
Prva plezala Stanko Aleksič in Hrvoje Jurca 27. julija 1933 (PV 1935, 82 – 86; 1937, 194 – 197 s sliko).
Ocena III, višina smeri 500 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 438 (2 uri in pol).
Opis: Smer poteka s snežišča po izraziti grapi, ki se višje izgubi. Dalje po ploščah in gredinah levo navzgor. Pod škrbino desno od vrha stik s smerjo 437 in po njej na rob stene.
Sestop kot pri smeri 436.
440a ALEKSIČEVA VARIANTA
Prvi plezal Stanko Aleksič 20. julija 1935 (PV 1937, 342 – 345 s skico). Ocena III-IV, višina variante 350 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 438 (2 uri in pol).
Opis: Vstop levo od smeri 440. Varianta poteka po JZ stebru. 100 m po žlebičih, ko pa postanejo previsni, po strmih plateh do sistema poličk. Po njih levo do položnega mesta v JZ stebru (možic). Dalje desno navzgor v smer 440.
KRIŠKA STENA
441 KRIŠKA GRAPA
Prvi plezali Janez Krušic, Jože Stražišar in Tone Zupan 27. aprila 1951 (PV 1952, 338 – reg.).
Ocena in čas odvisna od snežnih razmer. Višina stene 300 m.
Dostop iz Krnice po poti proti Kriški steni do stene (2 uri in pol).
Opis: Smer poteka po grapi v levi polovici stene.
Sestop po poti v Krnico (2 uri).
442 SMER SLAVKA TOMINCA
Prvi plezali Janko Blažej, Jožko Frangeš, Jožica Marn in Ivan Uršič 7. avgusta 1951 (PV 1952, 380 – 382).
Ocena III-IV, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 441.
Opis: Smer poteka desno od Kriške grape. Vstop s snežišča. Čez izlizane plati v desno, nato navzgor po počeh in kaminih na rob stene.
Sestop kot pri smeri 441.
KRIŠKI ROB
443 SMER JUVAN – ŠTEBLAJ
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 12. avgusta 1962 (PV 1963, 256). Ocena IV, mestoma V, višina stene 300 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 441.
Opis: Vstop s snežišča levo od vpadnice zajede, ki reže vso steno. 5 m levo navzgor v kamin in po njem 20 m na dobro stojišče. Dalje raztežaj po kaminu in prestop v desni kamin. Po njem na gruščnato gredino. Z nje po počeh (60 m) na položnejši svet in v zajedo. Po njej do previsa in desno po naravnih prehodih pod previsen kamin, ki je zelo ozek. Po kaminu 2 raztežaja (V+ v začetku). Dalje po razu desno od zajede, ki se spremeni v žleb. Izstop desno okrog stolpa in prek žlebov na rob.
Sestop po grebenu na Križ in po poti čez Kriško steno v Krnico (3 ure).
RAZOR

SEVERNO OSTENJE
444 SMER SVETELOVE
Prvi plezali Nadja Fajdiga, Marjan Keršič-Belač in Alenka Svetel 4. septembra 1949 (PV 1952, 151 – reg.).
Ocena III, višina stene 250 m, čas plezanja uro do uro in pol.
Dostop po poti proti Kriški steni in desno pod steno (2 uri).
Opis: Vstop s snežišča nasproti začetku poti v Kriško steno. Čez strm skok na polico, ki seka steno. Po njej rahlo levo in navpično navzgor.
Sestop po podih na pot Kriški podi – Kriška stena in po njej do Pogačnikovega doma na Kriških podih (1 ura) ali v Krnico (3 ure).
445 KUGYJEVA SMER
Prva plezala Julius Kugy in Andrej Komac 1. julija 1888 (NA 115 – 116). Ocena II, višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop po poti proti Kriški steni in desno pod steno (uro in pol).
Opis: Vstop s plazu. Po krušljivi steni in kaminih 250 m navzgor. Desno na snežišče, ki leži v zgornjem delu stene. Z njega levo na rob stene.
Sestop kot pri smeri 444.
446 ZIMSKA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 11. marca 1937.
Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 445.
Opis: Čez travnate vesine do prečne police, nato levo v krušljiv kamin. Navzgor pod velik stolp in levo ob njem navzgor po žlebu do vrha. Nato čez strme plošče levo navzgor pod gladek skok. Po ozki in gladki poči sredi skoka in dalje čez previs v desno na sedelce. Z njega en raztežaj navzgor na desni rob, po žlebu v izstopno grapo in po njej na rob stene.
Sestop na pot Kriški podi – Vršič in na Vršič (2 uri) ali na Kriške pode (1 ura).
447 KALTENEGGERJEVA SMER
Prva plezala Paul Kaltenegger in Kristina Roth leta 1919 (NA 116).
Ocena II-III, višina stene 800 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Krnice po poti proti Kriški steni (četrt ure) in desno v krnico med Prisojnikom in Razorjem.
Opis: Iz krnice po grapi levo navzgor, nato levo na njeno rebro. Še naprej levo po policah in prek žlebov do spodnjega konca velikega snežnega žleba (priključek variante 447a). Po njem ali v njegovem območju čez skoke in kotanje na rob stene, levo od vrha Razorja.
Sestop kot pri smeri 444.
447a Varianto so prvi plezali Klement Jug, Janez Kveder in Albin Torelli 4. avgusta 1924 (NS 70).
Ocena II-III, višina stene 750 m, čas plezanja 4-5 ur.
Opis: Čez travnate vesine desno do velikega snežnega žleba (priključek na smer 447). Dalje po smeri 447 skoraj do konca. Nato desno navzgor v škrbino za Cerkvenim stolpom in po grebenu na vrh Razorja.
Sestop: a) po zaznamovani poti na Kriške pode (1 ura) in dalje v Krnico (še 3 ure); b) po zaznamovani poti na Vršič (3 ure).
PRISOJNIK

448 KUGYJEVA SMER
Prva plezala Julius Kugy in Andrej Komac okoli leta 1900 (NA 118).
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 447.
Opis: Iz levega dela krnice po rebru čez gredine navzgor proti levi in skozi kamin na polico pod vršnimi pečinami (odcep variante 448 a). Dalje po razritem svetu do grebena na V strani Škrbine.
Sestop na pot Kriški podi – Vršič (10 min.) in po njej na Vršič (2 uri).
448a Varianto sta prva plezala Sergej Černivec in Paul Kaltenegger 28. julija 1927 (NA 118 in 120).
Ocena III.
Poteka po polici desno pod Škrbino, z nje po grapi in kaminih na greben.
449 KOLLNITZOVA SMER
Prvi plezali Jul Kollnitz, Herman Raditschnig in Kari Wiggisser 19. avgusta 1928 (NA 120).
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 447.
Opis: Po grapi v V delu stene 50m, nato desno na pomol. Dalje v smeri velikega, izrazitega stolpa na Z strani Škrbine. Od vznožja stolpa desno v žleb in višje prek poči in plati na greben. Sestop kot pri smeri 448.
449a Varianto iz smeri 449 v varianto 448 a sta prva plezala Janez Brojan in Zvone Richtman 25. avgusta 1938 (PV 1967, 210 – reg.).
Ocena IV-V, čas plezanja 3 ure (v celoti).
450 JUGOVA SMER
Prvi plezal Klement Jug 8. avgusta 1924 (NA 118).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 300 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 447.
Opis: Vstop z najvišje točke krnice. Smer vodi v območju grape, najprej po njeni desni strani, nato po njej in čez poč v položen žleb. Po njem na rob stene.
Sestop kot pri smeri 448.
ZADNJI PRISOJNIK

451 VZHODNI GREBEN
Prva plezala Karl Greenitz in Roderich Kaltenbrunner 14. septembra 1906 (NA 122).
Ocena III, čas plezanja 4 ure.
Opis: Smer poteka iz Škrbine po grebenu in njegovi V steni do okna v Zadnjem Prisojniku. Skozi okno in po S strani na vrh Zadnjega Prisojnika. Dalje po grebenu čez oba večja stolpa (Zvoniki) v zadnjo škrbino in na vrh Velikega Prisojnika. (Danes je speljana v območju grebena zavarovana pot.)
Sestop po zaznamovani poti na Vršič (3 ure).
452 SMER PO ZGORNJI POLICI
Prva plezala Dušan Klepec in Uroš Župančič 3. oktobra 1937 (NS 71).
Ocena III-IV, višina stene 600 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Krnice po poti proti Kriški steni (četrt ure) in desno proti Škrbini do stene (uro in pol).
Opis: Vstop pod rdečimi vesinami v izpran žlambor, ki privede do police. Po njej na krušljivo glavo in dalje desno navzgor do kamina. Po njem ali po njegovi desni strani do vrha.
Sestop kot pri smeri 451.
453 CENTRALNA SMER
Prva plezala Rado Kočevar in Marjan Perko 26.-27. avgusta 1950 (NS 71). Ocena V, mestoma VI-, višina stene 700 m, čas plezanja 8-10 ur.
Dostop kot pri smeri 452.
Opis: Po smeri 454 120 m, nato prestop levo čez gladke plati na dobro stojišče (možic). Od tu naravnost navzgor na majhno stojišče pod previsnim kaminčkom. Skozi njega in desno pod preveso. Čez njo na slabo stojišče (k, VI, klini slabo prijemajo). Levo okoli in po slabo izraženi poklini 3 m navzgor. Prečnica pod streho (k, VI) v dno kaminčka in po njem 8 m navzgor. 2 m levo in spet navpično navzgor v smeri dveh izrazitih blokov (kk). Levo na zeleno stojišče (k). Še nekaj metrov v levo in navzgor (luske krušljive). Težaven prestop v kamin (k) in po njem na dobro stojišče. Dalje po udobni polici desno do ozkega kamina. Po njem 20 m navzgor, prek majhne lope. Ko se kamin razširi, desno v steno. Sledi prečenje na desno v tegu vrvi (k). Dalje po žlebastem svetu ok. 2 raztežaja na zgornjo polico (križanje s smerjo 452). Z nje v kamin, ki reže zgornji del stene (vstop VI-, nato lažje) in po njem. V zgornjem delu se stena položi in je možnih več izstopov na vrh.
Sestop kot pri smeri 451.
454 SMER PO SPODNJI POLICI
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič 29. avgusta 1937 (NS 72).
Ocena mestoma III, višina stene 700 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 452.
Opis: Vstop v vpadnici vrha. Po polici čez drnast hrbet in poč na viseče plošče. V dno kamina in navzgor na greben.
Sestop kot pri smeri 451.
455 SMER ALEKSIČ – JURCA
Prva plezala Stanko Aleksič in Hrvoje Jurca 24. julija 1933 (PV 1934, 308 -312 s sliko).
Ocena IV, višina stene 500 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Mihovega doma po poti v Krnico (ali iz Krnice) do grape, ki pada iz krnice V Skednju. Po njej navzgor v kotanjo, čez rob v manjši jarek, po njem in po njegovi levi strani – skozi bukovje, rušje in manjše stopnje – strmo navzgor. Višje desno v manjši žleb in po njem na zelenice in prodišča V Skednju (3 ure).
Opis: Po značilni grapi, v sredi katere je 60 m dolg tunel, do konca. Nato navpično v steno in po 60 m dolgi, gladki in izpostavljeni polički desno navzgor na slabo stojišče ter 8-9 m levo do 2 m visokega krušljivega previsa. Še en previs, prečnica levo navzgor v majhno grapo in po njej do konca. Dalje navzgor do S grebena Zadnjega Prisojnika (možic). Po ravni, široki polici na Z strani grebena do majhne grape z zagozdenimi bolvani. Po njej na vrh. Sestop kot pri smeri 451.
456 GRAPA
Prva plezala Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 7.-9. julija 1929 (NA 122, 124 – 125).
Ocena IV (preplezljivo samo v zgodnjem poletju), višina smeri 400 m, čas plezanja 5-7 ur.
Dostop kot pri smeri 455.
Opis: Z najvišje točke snežišča (krajna poč) prestop v steno in dalje v območje grape, po kaminih, žlebovih in počeh – čez skoke, iz kadunje v kadunjo – v velik, gruščnat kotel. Iz njega po kaminih, umikajoč se previsnim skokom, v sedlo za Zadnjim Prisojnikom.
Sestop kot pri smeri 451.
VELIKI PRISOJNIK

VZHODNA STENA
457 UROŠEVA GRAPA
Prvi plezal Uroš Župančič 27. maja 1937 (PV 1938, 63 – 67 s sliko).
Ocena odvisna od snežnih razmer, višina stene 400 m, čas plezanja 3-4 ure. Dostop kot pri smeri 455.
Opis: Z najvišje točke snežišča po grapah v škrbino med Velikim Prisojnikom in Zvoniki.
Sestop po poti z vrha Prisojnika na Vršič (2 uri in pol).
458 VZHODNA SMER
Prva plezala Richard Gerin in Gustav Jahn 19. junija 1908 (NA 125).
Ocena III, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 455.
Opis: Z desne strani krnice V Skednju na prodnato polico nad previsnimi stenami in po žlebovih navkreber. Levo po strmi, ozki gredini proti poraščeni glavi. Desno navzgor proti S grebenu in po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 457.
459 SEVERNI GREBEN
Prvi plezal Adolf Schulze 1. septembra 1906 (NA 126).
Ocena III, višina stene 800 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Mihovega doma po poti v Krnico in desno v grapo, ki prihaja iz krnice V Skednju (1 ura).
Opis: Iz grape po ploščatem žlebu v škrbino med Veliko Goličico in Malim Prisojnikom. 50 m pod škrbino prečnica po ozki polički v smeri večjih žlebov. Po njih strmo na Mali Prisojnik in v naslednjo škrbino. Iz nje po polici na V strani in navzgor na višjo (veliko) polico. Dalje skozi žleb na gruščnato teraso pod grebenom in po njej na greben ter po Hanzovi poti na vrh.
Sestop kot pri smeri 457.
MALA GOLIČICA

460 DIREKTNA SMER
Prva plezala Pavle Dimitrov in Janez Krušic 31. maja 1964 (PV 1964, 383 s sliko).
Ocena III-IV, z mesti V, višina stene 400 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Mihovega doma po Hanzovi poti pod steno, nato levo do vstopa (tri četrt ure).
Opis: Vstop s plaznega stožca in raztežaj desno navzgor. 6-8 m pod vrhom stolpiča desno okoli in čez kratek prag v lažji svet. Po grapastem svetu na prvi stolp in z njega desno po poličkah v izrazito grapo. Po njej 2 raztežaja za drugi stolp. Z njega levo, poleg rumenih odlomov, čez poraslo stopnjo na široko gredino. Nato poševno desno navzgor 2 raztežaja. Po žlebu V od gladkega raza v podnožje navpičnega kamina. Po njem do prevese in čez žmulo v lažji svet. Levo navzgor v SV steno in po ploščah ter čez preveso (k) na grebenček, kjer se združi s smerjo 461.
460a Sestop po V strani Male Goličice do Prednje glave in po prodnati grapi do Koče na Gozdu (1 ura).
461 HANZOVA SMER
Prvi plezali Alojz Kosmač, Karel Pleiweis in Ivan Vertelj 20. septembra 1936 (PV 1937, 283 – 284 s sliko).
Ocena III, krušljivo, višina stene 400 m, čas plezanja 5 ur. Dostop kot pri smeri 460.
Opis: Vstop levo od obraslega plazu. Navzgor proti rumeni lisi in nato po steni levo ob žlebu, čez plošče. Prek žleba in navzgor do izrazitega nosu. Levo ob njem, po kaminu in čez ploščo v njegovo desno steno. Po njej in nato levo do slabo izoblikovanega žleba ter po njem v smeri proti rušju. Od tu po žlebičih čez skoke na vrh.
Sestop kot pri smeri 460.
VELIKA GOLIČICA

462 GRAPA MED VELIKO IN MALO GOLIČICO
Prvi plezali Jože Baš, Janez Krušic, Maks Medja, Janko Šilar, Tone Zupan in Uroš Župančič 12. marca 1950.
Ocena je odvisna od razmer. Višina 350 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz Koče na Gozdu po Hanzovi poti in z nje po gredini levo v grapo (uro in pol).
Opis: Po poraščeni rami do grape (stik s smerjo 463) in po njej v škrbino med Malo in Veliko Goličico.
Sestop kot pri smeri 460.
463 NAČELNIŠKA SMER
Prva plezala Stane Belak in Mitja Košir 22. oktobra 1966.
Ocena IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Koče na Gozdu po Hanzovi poti, dokler ne zavije v skale (prve žične vrvi – 1 uro).
Opis: Levo čez žleb in manjši prag v dno zajede. Po njej (krušljivo) 40 m navzgor na manjšo gredino (IV) ter desno po navpični in krušljivi steni navzgor v smeri previsov. Po 2 raztežajih desno po polici v žleb in po njem v grapo med Veliko in Malo Goličico (stik s smerjo 462). Po njej navzgor do zadnje police in po njej desno na rušnato gredino. Pod ogromnimi, gladkimi žmulami stalno desno navzgor do nekakega kamina za veliko, priraščeno lusko v Z steni. Po kaminu za lusko (gozdenje, IV) raztežaj in rahlo desno na stojišče za rušjem na polici. Čez navpično steno najprej levo, nato desno na gladke plošče, ki jih levo zgoraj zapira ogromna streha. Prečnica pod previsi (k) na gredino, ki vodi levo za robom v grapo (IV+, križanje s smerjo 464). Desno navpično navzgor po desni poči v lažji svet. Dalje po drnu naravnost navzgor, levo (rušje, trava) in spet navzgor do zapore, ki jo obideš na desni. Po grebenu na vrh.
Sestop z vrha navzdol proti Mali Goličici (skoki in kamini) in po sestopu 460a v škrbino med Malo Goličico in Prednjo glavo in po grapi do Koče na Gozdu (1 ura).
464 PREČENJE STENE
Prvi plezali Alojz Kosmač, Karel Pleiweis in Ivan Vertelj 20. septembra 1936 (PV 1937, 283 – 284 s sliko).
Dostop z vrha Male Goličice.
Opis: Z vrha Male Goličice navzdol po jarku. Iz njega ok. 70 m navzgor do dobro izražene police in po njej do prvega snežišča na Hanzovi poti.
Sestop po Hanzovi poti v Mihov dom (uro in pol).
MALI PRISOJNIK
465 KRUŠIČEVA SMER
Prvi plezali Janez Krušic, Janez Pšenica in Saša Slavec 26. avgusta 1951 (PV 1952, 298 – reg.).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Mihovega doma po Hanzovi poti do snežišča nad slapom in po snežišču do stene (2 uri).
Opis: Pred snežiščem na Hanzovi poti naravnost navzgor v smeri Malega Prisojnika in rahlo desno proti sedlu v spodnji tretjini stene. Z njega navzgor v smeri vpadnice vrha. Čez kratek prag (možic) v širok, navpičen kamin, ki vodi rahlo levo. Iz njega še pred sedelcem desno navzgor do zaprtega vogala z lopico (možic). Od tu desno čez strm grebenček in nato naravnost po žlamborju, ki se po 20 m izgubi v navpičnih plateh z gladko počjo. Desno vodoravno čez plati po stopničasti polički. Navzgor čez slabo razčlenjen svet (k) v smeri navpičnega kamina do navzven viseče lopice (možic). Gladka prečnica v levo in navzgor do krušljivega kamina. Desno ob kaminu na rebro in do male poličke (IV+). Z nje desno v kamin, ki privede pod strehast odlom. Tik pod njim desno v strm žleb, po njem in nato po grebenski rezi na prvi rogelj (možic). Po grebenu na vrh Malega Prisojnika.
Sestop po S grebenu oziroma kaminih v njegovem V boku v škrbino med Malim Prisojnikom in Veliko Goličico ter dalje po V grapi v Krnico ali po Z grapi v smer 464 (3 ure).
VELIKI PRISOJNIK

SEVEROZAHODNA STENA
SZ steno Velikega Prisojnika so prvi plezali trentarski lovci, kranjskogorski vodnik Janez Pečar pa je prvi plezal skozi okno. Prva alpinista v tej steni sta bila Julius Kugy in Bois de Chesne v spremstvu Andreja Komaca in bovškega vodnika Marka 22. julija 1889. Pozneje je bila ta stena preplezana še mnogokrat v različnih smereh in variantah. Henrik Tuma in Janez Pečar sta plezala skozi okno 28. avgusta 1906 (NA 126). Joža Čop in Stanko Tominšek sta plezala l. 1925 zah. greben na skrajnem desnem delu stene (NA 126). Mira Marko Debelak, Tone Guerra in Stanko Tominšek so plezali 25. julija 1926 (PV 1926, 248 – 249). Ivan Vertelj in Kravanja sta plezala iz Suhe Pišnice proti oknu avgusta 1932. Rado Kočevar in Marjan Lavtežar sta plezala v zahodni steni. Marjan Lavtežar in Jože Pinter sta plezala 10. oktobra 1951 (PV 1952, 298 – reg.). Med obema vojnama je bila speljana po tej steni zavarovana pot – sedanja »Hanzova pot«. Pozneje so ji priključili še odcep skozi okno. Po drugi svetovni vojni so speljali še »Jeseniško pot« skozi okno. Od vseh plezalnih smeri je v SZ steni Velikega Prisojnika danes pomembna le smer po Hudičevem stebru
466 HUDIČEV ŽLEB
Prvi plezal Uroš Župančič 21. junija 1936 (PV 1938, 11 – 13 s sliko).
Ocena je odvisna od snežnih razmer. Višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure. Dostop kot pri smeri 465.
Opis: Smer poteka po snegu v grapi med Velikim in Malim Prisojnikom. V zgornjem delu je 10 m visok skok, ki je le redko zasnežen. Raztežaj pod vrhom grape po polici na vrh Hudičevega stebra.
Sestop s stebra po grebenčku na Hanzovo pot in po njej v Mihov dom (2 uri).
467 HUDIČEV STEBER
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič 9. julija 1936 (NS 72).
Ocena IV, mestoma V-, višina stene 450 m, čas plezanja 7-8 ur.
Dostop kot pri smeri 465.
Opis: Vstop 30 m desno od stebrovega raza v bele plošče (k). Nekaj metrov navzgor do prevesne poči in desno na rob prevese. Prestop prek gladke plati v žleb. Iz njega skozi krušljiv kamin na luskast raz stolpa. Od tu 2 raztežaja navzgor (kk, V-) na majhno teraso. Po kaminu (desno) na drnasto poličko (možic). Z nje po poklini na glavo in po travnatih žlebičih poševno navzgor do nakazane police pod previsi. Prečnica levo na slabo varovališče na gladki plošči. Po žlebiču 10 m navzgor do klina in prestop v desno na drobljivo poličko. Za rob in po masivni skali navzgor, nato desno pod značilne kamine. V njihovi smeri več raztežajev do gruščastega korita. Na raz levo od kaminov in navzgor v »dimnik« (gladek preduh). Skozenj in na vrh Hudičevega stebra. Sestop kot pri smeri 466.
KRAJ STEN

468 ZIMSKA SMER
Prvi plezali Niko Bernard, Anton Oman in Janez Zakrajšek 5.-6. marca 1967 (PV 1967, 240 s sliko).
Ocena III-IV, višina stene 500 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop od Tičarjevega doma čez Sovno glavo pod steno (tri četrt ure).
Opis: Smer poteka v začetku po neizrazitem svetu precej desno od izrazitih grap, nato pa se jim približa in se dalje giblje v njihovem območju.
Sestop z vrha naravnost navzdol na J stran do poti, ki vodi proti oknu. Po njej do Tičarjevega doma (2 uri).
469 SMER KOTNIK – MIKLIČ
Prva plezala Jože Kotnik in Zvone Miklič 4. julija 1967.
Ocena III-IV, višina stene 500 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 468.
Opis: Smer poteka Z od smeri 468 in nekoliko bolj direktno. Plezalsko je zanimiv le spodnji del.
Sestop kot pri smeri 468.
470 SMER MACESNOV
Prva plezala Miha Koman in Peter Koren 19. novembra 1967.
Ocena III, mestoma IV+, višina stene 500 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop kot pri smeri 468.
Opis: Po poči 20 m, čez previs v dno kamina in po njem do stikališča s smerjo 471. Od tu več raztežajev po lažjem svetu (II-III) in po kaminih (mimo treh macesnov) do drugega stikališča s smerjo 471 in dalje po njej.
Sestop kot pri smeri 468.
471 RADOVLJIŠKA SMER
Prvi plezali Jože Jelovčan, Miha Koman, Roman Koželj in Miro Papler 1. oktobra 1967.
Ocena IV+, višina stene 500 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 468.
Opis: Po ozkem kaminu do krušljive votline. Previs nad njo obideš po krušljivem svetu na desni strani. Dalje navzgor in po ozki polički 5 m levo v lažji svet. Več raztežajev levo navzgor v dno grape. Po njej in po poči (V) v travnat svet. Nad njim skozi kamine in poči na greben.
Sestop kot pri smeri 468.
Sicer sta Kraj sten prva preplezala Matjaž Deržaj in Jože Šlibar 18. septembra 1958 (smer je na sliki vrisana pikčasto). Opisa nista objavila in zato plezalci za njuno smer niso vedeli.
NAD ŠITOM GLAVA
472 UROŠEVA GRAPA
Prvi plezali Joža Čop, Pirnat in Stanko Tominšek poleti 1927 (PV 1938, 181) in Uroš Zupančič 15. marca 1936. Smer je zanimiva le pozimi.
Ocena je odvisna od snežnih razmer. Višina stene 180 m, čas plezanja 1-2 uri.
Dostop po poti z Vršiča na Vratica (tri četrt ure).
Opis: Smer poteka po grapi. Skok v gornjem delu preplezaš na desni strani. – Prvi plezalci so plezali poleti. Povzpeli so se po kaminih levo ob grapi.
Sestop po J pobočjih Nad Šitom glave na Vršič (1 ura).
473 SEVEROVZHODNI GREBEN
Prva plezala Sergej Černivec in Egon Trnkoczy 27. aprila 1926 (NA 128). Ocena II-III, višina stene 200 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 472.
Opis: Z Vratc po rušnatem grebenu do prvih skal in dalje po grebenu v izrazito škrbino (odcep variante 474a). Z nje levo navzdol po policah v smer 472, po njej in nato desno po polici ter čez ploščo na greben. Sestop kot pri smeri 472.
473a Varianto je plezal Marko Butinar 14. oktobra 1956.
Ocena III-IV, čas plezanja 2 uri.
Opis: Iz škrbine po polici v steno (k) do nakazanih poči in kamina. Skozi kamin in po lažjem svetu na vrh.
SEVERNA STENA
474 SMER PO ZAJEDI
Prva plezala Jože Oman in Rafko Zupan 2. julija 1965.
Ocena IV-V, višina stene 300 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop: a) z Vršiča po poti na Malo Mojstrovko skozi Vratica (1 ura); b) po poti iz Tamarja na Sleme in dalje pod steno (2 uri in pol).
Opis: S snega v vpadnici izrazite zajede navzgor na polico in po njej na prodišče (vstop je možen tudi ok. 40 m levo po poševnem žlebu, V+). Od tu na polico v smeri zajede in prestop v desno zajedo (k). Po njej do previsa in desno navzgor na steber. Nazaj v žleb, ki kasneje preide v ozko poč. Po njej do previsa (kk), ki se mu izogneš na levo. Dalje po poči in nato desno pod zajedo (k). Čez krušljiv previs v njej do strehe (obideš jo na levi) in na steber. Z njega čez previs (k) v lažji svet.
Sestop: a) po nadelani južni poti na Vršič (tri četrt ure); b) po zavarovani poti čez S steno Male Mojstrovke in na Vršič (2 uri) ali čez Sleme v Tamar (2 uri).
MOJSTROVKA
MALA MOJSTROVKA

475 DERŽAJEVA SMER
Prva plezala Matjaž Deržaj in Janez Škarja 7. junija 1959.
Ocena II-III, mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 474.
Opis: Vstop za lusko ob prvem velikem snežnem jeziku. Prestop v nakazano grapo in desno po grebenčku do manjšega odloma. Nad njim desno in po razu na vrh stene.
Sestop kot pri smeri 474.
476 SMER PO KAMINIH
Prva plezala Oskar in Paul Kaltenegger 20. julija 1914 (NA 47).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 474.
Opis: Po snežiščih v kamine in po njih navzgor. Mokri kotanji se izogneš po kratki prečnici v levo. Skozi zadnji kamin (35 m) izstopiš na prodišče, nad katerim je možic. Od tu dalje levo po grapi na pot.
Sestop kot pri smeri 474.
477 SEVERNI RAZ
Prva plezala Hintsteiner in O. Malnitz 1. avgusta 1926 (NS 73 – 74).
Ocena III, eno mesto IV, višina stene 300 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 474.
Opis: Vstop po zajedi nad travnatim grebenom (možno tudi nekoliko levo od zajede in potem naravnost), nato levo po razpoki v lažji svet. Navzgor, dokler se raz ne zoži (možen prestop v smer po kaminih 476 ali čez kamine na pot). Od tu čez prislonjeno lusko in dalje na polico (priključek variante 477a). Po njej levo okoli roba (možic) in po grapi na nadelano pot.
Sestop kot pri smeri 474.
477a Varianto so plezali Maks Medja, Franjo Novak in Ciril Praček.
Ocena III-IV, višina variante 200 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 474.
Opis: Vstop s snežišča na desni strani stolpa. Po desni strani na stolp in z njega čez previs (IV+) desno navzgor ter dalje do stika s smerjo 477.
ROBIČJE
478 PREČENJE
Prvi plezali Janez Krušic, Janko Šilar in Jože Štolcer 24. decembra 1947. Ocena III-IV, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop od Koče na Gozdu po bližnjici proti Vršiču ter po gozdu in plaznicah do vznožja V grebena Zadnjega Robičja (2-3 ure).
Opis: Vstop v vpadnici vrha in prek plošče v žleb. Po njem do kratke stopnje in desno na raz, kjer se stikata V in SV stran Robičja. Po razu nad stopnjo in od tu desno na grebensko rez. Po njej naravnost navzgor na prvo oblo glavo vrha. Sestop v škrbino. Iz nje po S strani na pravi vrh Robičja. Dalje po grebenu na Prednje Robičje in sestop na Vratica.
Sestop po poti na Vršič (četrt ure).
PLANICA
Najzahodnejša dolina, ki se s severa zajeda v Julijske Alpe v naši državi, Planica, je eno najbolj bogatih plezalskih področij pri nas. Ciprnikova (1749 m) zahodna stena je zanimiva pozimi, nekaj plezalskih možnosti ima tudi Slemenova špica (1911 m). Izrazito plezalsko področje pa so strnjene stene, ki se vlečejo od Vršiča proti Jalovcu. Tu so najprej Mala (2332 m). Velika (2366 m) in Zadnja Mojstrovka (2369 m). Sledi Travnik (2379 m) z mogočno steno, ki se po navpičnosti, edinstveni in odkriti formaciji skladov upravičeno ponaša s prvenstvom nad sovrstnicami pri nas. Za nadaljevanje grebena proti Jalovški škrbini (2110 m) se uveljavlja ime Šite; na trentarski strani mu pravijo Rob Velike Dnine (2234 m). Najvišja kota je Velika Šita (2310 m), zadnji vršič pred Jalovško škrbino pa je Lopa. Planico zapira Jalovec (2643 m), ena najbolj slikovitih slovenskih gora. Z drznimi oblikami se strmo dviga iz treh dolin: Planice, Koritnice in Zadnje Trente. Skupino Rateških Ponc sestavljajo Kotova špica (2380 m), V Koncu špica (2335 m), Vevnica (2351 m), Strug (2265 m), Zadnja (2234 m), Srednja (2221 m), Visoka (2272 m) in Mala Ponca (1901 m). Po njih teče državna meja z Italijo; s severnega vrha V Koncu špice se obrne na zahod proti Mangrtu. Izrazite stene imajo le Kotova špica, Strug in Visoka Ponca, sicer pa se s planiške strani dvigajo Ponce v razčlenjenih, deloma poraslih, težko prehodnih pobočjih. Po njih vodi nekaj pastirskih in lovskih steza. Pred vojno je bila speljana pot na Srednjo Ponco.
Izhodišče za vzpone v Planici je planinski dom Tamar (1108 m), ki je oskrbovan vse leto; do njega je speljana cesta iz Rateč. Zaznamovani stezi skozi Grlo ali čez Sleme vodita na Vršič (3 ure in pol); po njih se plezalci večkrat vračajo z vzponov v ostenjih Travnika in Mojstrovke. Za vzpon na Jalovec skozi Ozebnik je zaradi strmega snežišča že potrebno osnovno alpinistično znanje. Ozebniku se da ogniti okoli Goličice po zavarovani poti čez Jalovško škrbino. Z Jalovca pa tudi s Šit sestopimo lahko v zavetišče pod Špičkom (2010 m).
CIPRNIK
ZAHODNA STENA
501 PRVA SMER
Prvi plezali Jože Bernard, Janez Krušic, Jože Oman in Janko Šilar 28. februarja 1965 (PV 1965, 288 s sliko). Zimski vzpon.
Ocena IV, višina stene 450 m, čas plezanja okoli 7 ur.
Dostop iz Rateč ali iz Tamarja v zatrep pod Z steno Ciprnika (1 ura).
Opis: Vstop na najnižji točki stene, v vpadnici vrha. Po sneženi gredini čez 3 m visok vstopni prag poševno navzgor (40 m). Nato po strmem poledenelem žlebu desno navzgor za skalnato kuliso (2 raztežaja); v žlebu kratek skok. Dalje čez skalne odstavke, prage, kratke police, po izrazitejših razčlenitvah v srednjem delu stene; nekaj kočljivih, zračnih prečnic. Nato levo na sneženo streho v srednjem delu stene; tu je možen umik iz stene levo po sneženi gredini. S slemena po slabo razčlenjeni pečini (1 raztežaj), čez strm prag na skalno rez, ki privede pod kamin, zarezan v vršno glavo v levem delu stene; v kaminu led (V-). Po raztežaju se kamin položi, više se izoblikuje v žleb, ki konča v škrbini za glavo. Nato plezanje v snežnih vesinah na desni (JZ) strani grebena, ki drži proti vrhu. Iz škrbine še 5 raztežajev do vrha, na katerega se pripleza s S strani.
Sestop: a) po poti na Vitranc (1 ura); b) po Z grebenu v drugo sedlo pred Suhim vrhom in v planinski dom Tamar (uro in pol).
SLEMENOVA ŠPICA
502 SMER PO GRAPI
Prvi plezalci niso znani.
Ocena II, višina stene 450 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop iz Tamarja po meliščih do stene (četrt ure).
Opis: Po grapi v vpadnici vrha do polic, ki prečijo steno, in po njih levo v škrbino.
Sestop na Grlo in po poti v Tamar (1 ura).
503 BROJANOVA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 25. avgusta 1938.
Ocena II-III, zadnji raztezaj IV, višina stene 350 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 502.
Opis: Po žlebovih in kaminih pod veliki steber. Tu v gladke plošče, po njih 10 m navzgor in 5 m rahlo v desno navzgor do malih poklin in levo do rjavih plošč. Po njih do vrha.
Sestop kot pri smeri 502.
504 PREČENJE
Prvi pristopniki so bili lovci in pastirji.
Ocena I, čas vzpona 2 uri.
Dostop kot pri smeri 502.
Opis: Po gredah in policah z desne strani na levo v škrbino (naravni prehodi). Sestop kot pri smeri 502.
MALA MOJSTROVKA

505 SEVEROZAHODNI RAZ
Prvi plezali Joža Čop, Pavla Jesih, Danilo Martelanc in Stanko Tominšek 7. avgusta 1927 (NS 74).
Ocena III z mesti IV, višina stene 300 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop z Vršiča (1 ura) ali iz Tamarja (2 uri).
Opis: Vstop s škrbine med steno Mojstrovke in na sever, proti Slemenu pomaknjenim piramidastim vršičem. Po rezi v steno in raztežaj rahlo desno proti razu. Naporno in izpostavljeno po ozki polički okoli raza in lahko 2-3 raztežaje desno ob razu navzgor (možic, k z obročkom). Nekaj metrov levo navzdol prek raza v SZ steno. Nato 3-4 raztežaje čez bolvane, votline in kamine na rob. Dalje po nadelani poti na vrh. – Izpostavljeno prečnico v desno (IV) v spodnjem delu stene je mogoče obiti po zelo dolgi prečnici, polici na levo. Nadaljnja smer poteka v tem primeru po SZ steni. Od možica sredi stene je možen tudi vzpon naravnost, po desni strani raza.
Sestop po poti na Vršič (1 ura).
Smer je bila preplezana v številnih variantah (glej NA 129 505a do 130). Desno izstopno varianto naravnost na vrh so plezali Sergej Černivec, Mira Marko Debelak, Edo Deržaj in Živko Šumer 17. avgusta 1932. Ta varianta je težja kot originalna smer.
VELIKA MOJSTROVKA
506 KOVINARSKA SMER
Prva plezala Marko Butinar in Pavle Dimitrov 7. septembra 1958 (PV 1960, 198).
Ocena spodnji del IV, nad kotlom V, višina stene 450 m, čas plezanja 6 ur. Dostop po poti iz Tamarja na Sleme do studenca in desno po melišču do stene (2 uri in pol).
Opis: Vstop z gredine levo od vpadnice kamina, ki je lepo viden od vstopa v SZ raz Male Mojstrovke. Do votline (možic) in nato prečnica 15 m vodoravno v kamin. Čez strehasto zaporo in po kaminu (k) do vrha, nato desno na ploščad. Rahlo desno navzgor do odklane luske (več raztežajev) in lažje navzgor na polico pod vršnim navpičnim delom stene. Prečenje desno v zagruščen kotel. Malo višje nazaj levo do slabo izoblikovanega raza. Po njem več raztežajev (kk) do dobrega stojišča pri luski (k). Raztežaj slikovitega prečenja v levo na stojišče (malo pod njim izrazita škrbina v razu) in 2 raztežaja naravnost navzgor na rob stene.
Sestop: a) po grebenu na Malo Mojstrovko in po poti na Vršič (2 uri in pol); b) z Male Mojstrovke po poti čez S steno v Tamar (3-4 ure).
507 ČRNI KOT
Prva plezala Jože Hudeček in Ljubo Juvan 2. avgusta 1959 (PV 1962, 96). Ocena IV+, dve mesti V+, višina stene 450 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 506.
Opis: Vstop po kaminu v kotu stene. Po njem navzgor v kotanjo. Levo ob previsu pod prvo veliko streho. Po polici desno na rob belih žmul. Po robu 2 raztežaja navzgor pod rdeč kamin. Po njem (krušljivo, V+) v lopo (k). Iz nje prečnica pod velikimi strehami levo prek plošč (k) na strmo polico. Po njej do kraja. Od tu desno navzgor kočljiva prečnica v gruščnato kotanjo nad strehami. Po kotanji do vrha in po kaminu rahlo desno na nagnjene plošče, prek njih na krušljivo polico. Levo navzgor po počeh 2 raztežaja v kotanjo pod kaminom. Po kaminu (k) navzgor na greben.
Sestop kot pri smeri 506.
508 SMER DEBELAKOVE
Prvi plezali Sergej Černivec, Mira Marko Debelak, Edo Deržaj in Živko Šumer 10. julija 1932 (NS 74).
Ocena IV, mestoma IV+, višina stene 500 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 506.
Opis: Vstop na levi strani gruščnate vesine, navzgor po lažjih kaminih do belih žmul, ki preprezajo prvo tretjino stene. V obliki zanke jih obideš na levi in po navpični steni do police. Dalje po lepi in strmi skali navzgor 80 m (mestoma IV) do gruščnate terase. Po njej navzgor, nato levo po sistemu polic in lažjem svetu v smeri večje kotanje (levo velika votlina). Iz kotanje čez krušljiv prag v grapo, po njej nekaj metrov, nato desno v mejni raz grape. Po razu na rob stene.
Sestop kot pri smeri 506.
Smer ima v vstopnem delu več variant. V srednjem delu sta plezala varianto Pavla Jesih in Jože Lipovec (PV 1934, 22), v zgornjem delu pa Miro Dermelj, Maks Medja in Uroš Župančič (PV 1947, 172).
ZADNJA MOJSTROVKA
509 KAMINSKA SMER
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič 24. septembra 1934 (NS 75 – 76). Ocena IV, mestoma V-, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Slemenu do studenca in desno navzgor po melišču do stene, nato desno po gredini (stara lovska pot – 3 ure).
Opis: Nekaj raztežajev po lahkem svetu, nato prečnica v desno do grebenčka. Po njem navzgor in v žleb, ki privede v kamin. Na vrhu prečnica v desno in skozi drugi žleb proti luknji, dobro vidni iz doline. Desno od luknje v kamine in poči ter po polici 10 m desno v dno vrhnjega kamina. Čez prevese v njem in čez bolvan, ki zapira izstop, na rob stene.
Sestop kot pri smeri 506.
510 PREČENJE
Prvi plezali Miran Cizelj, Dušan Vodeb in Uroš Župančič 21. julija 1940 (PV 1948, 221 – 226).
Ocena III, mestoma IV, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop iz Tamarja ali z Vršiča po poti na Malo Mojstrovko in naprej po grebenu do vstopa.
Opis: Z grebena po kaminu navzdol na polico. Po njej rahlo desno navzdol in okoli stebrov do stikališča s smerjo 513. Dalje po polici, ki je ozka in izpostavljena. Zadnji del proti Travnikovi grapi je lažji. Iz grape desno navzgor na ramo v Travnikovem razu (stik s prečenjem Travnika) in na vrh stene.
Sestop kot pri smeri 517.
511 SMER DULAR – SCHARA
Prva plezala Marko Dular in Milan Schara konec julija 1956 (PV 1962, 240). Ocena IV, mestoma V, vstop VI+, višina stene 600 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Slemenu. Ko pot zavije iz grape levo, še naprej po grapi in ko se svet odpre, levo prek melišč in travnatih pobočij na zeleno glavo (vrh Malega Slemena – 2 uri).
Opis: Prek vstopnega pečevja do votline (možic). Iz nje desno navzgor 10 m prosto (VI+), dalje lažje na polico. Levo okoli stebra na vzhodni rob, sledeč naravnim prehodom čez 30 m visoke skoke, s police na polico (V). Po širši polici levo od sistema lusk-stopnic. Po njih desno navzgor na rob stene. Sestop kot pri smeri 506.
512 SMER GOLOB – JUVAN
Prva plezala Lojze Golob in Ljubo Juvan 4. septembra 1959 (PV 1960, 220). Ocena IV, mestoma V, eno mesto VI- (prečnica), višina stene 600 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 511.
Opis: Z glave prek vstopnega pečevja 3 raztežaje na gredino. V vpadnici izrazitega črnega stebra 2 raztežaja naravnost navzgor na sklep strme gredine, ki pride z desne. Od tu krušljiva prečnica 35 m levo navzgor v kotanjo pod strehami. Levo prek plošče v zajedo na levi strani stebra. Po njej več raztežajev na glavič. Od tu levo po polici v črno votlino. Na levi strani votline čez strmo stopnjo in desno navzgor po kaminu 3 raztežaje. Nato desno v žleb in po njem na rob stebra (možic). Po gredini desno pod poševen kamin in po njem na rob stene.
Sestop kot pri smeri 506.
513 NAD SLATNICAMI
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič 10. julija 1936 (PV 1937, 353 -355).
Ocena III, v izstopnem delu V-, višina stene 600 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop: Iz Tamarja po poti proti Slemenu. Ko pot zavije proti levi, še naprej po grapi do konca. Nato levo na travnat grebenček, po njem in na levo po grušču ter prek grape na drugi breg. Po grušču do snega. Z najvišjega dela v zasnežen žleb, po njem do konca in levo do strmega, žlebastega odstavka pod Travnikovim razom. Prek tega odstavka in še navzgor do gredine, ki vodi proti levi (2 uri in pol).
Opis: Po gredini levo in po policah do sistema kaminov ter poči, ki prerežejo gladko steno desno navzgor. Po njih na rob stene.
Sestop kot pri smeri 506.
514 PAHLJAČA
Prva plezala Ljubo Juvan in Ante Mahkota 10. septembra 1966 (PV 1967, 326 – reg.).
Ocena IV, dve mesti V, višina stene 600 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 513.
Opis: Po smeri 513 in desno dva raztežaja navzgor (II) do police. Z nje po kotu (k, IV) navzgor na stojišče v kaminu. Še 6 m navzgor, nato prečnica levo po polici (k). Z nje po gladki poči (k, V) v kamin (k). Dalje po zelo ozkem kaminu raztežaj navzgor na stojišče (k). Nato 3 raztežaje čez previsne odstavke v kaminu do prečenja (smer 510). Po polici 40 m levo, nato naravnost navzgor (k) dva raztežaja (IV) do stojišča pod počjo, ki jo premagaš v oporni tehniki (V). Dalje levo na raz stebra. Po njem navzgor (gladkim mestom se izogibaš v levo) in na vrh.
Sestop kot pri smeri 506.
515 ŽLEB
Prva plezala Brane Pretnar in Tone Sazonov avgusta 1964.
Ocena IV, mestoma V, višina stene 600 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 513.
Opis: Po najvišji polici levo do votline (možic) pod zajedo. Iz votline rahlo v desno in naravnost čez majhen previs (3-4 m) v žleb (10 m) in po njem v naslednjo votlino. Iz nje v levo po vodoravni polici (4-5 m) za rob, nato 10 m navzgor in v nakazano votlino. Dalje po levi strani spet za rob, raztežaj po njem in spet v žleb. Po žlebu in po njegovi desni strani do višine črnih previsov. Tik nad njimi v levo po policah v žleb in po njem do razcepa. Po desnem, manjšem kraku 3 raztežaje navzgor, nato rahlo levo in po razu do vrha.
Sestop kot pri smeri 517.
516 SMER HUDNIK – PREVEC
Prva plezala Stanko Hudnik in Slavko Prevec 1927 (NA 89 – 90).
Ocena III-IV, višina stene 600 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 513.
Opis: Vstop s snežišča pod Travnikovo grapo, po gredi levo, prek strme stopnje v smeri poklinastega kamina. Z bolvanom zagozden vstop v kamin obideš po steni. Dalje po kaminu in višje desno čez krušljivo steno na široko polico. Nato desno navzgor nad Travnikovo grapo, pod rdečo vršno steno. Skozi okno na polico in po žlebu lahko na greben.
Sestop kot pri smeri 517.

517 TRAVNIKOVA GRAPA
Prvi plezal Uroš Župančič 11. junija 1936 (PV 1938, 10 – 11).
Ocena je odvisna od snežnih razmer, višina stene 600 m.
Dostop kot pri smeri 513, do strmega odstavka v grapi (2 uri in pol).
Opis: Smer poteka po grapi levo od raza. V zgornjem delu grape levo na greben. Če ni dovolj snega, je smer zaradi gladkih skokov nepreplezljiva.
Sestop: a) Najugodnejši sestop je na Vršič: po strmi, gruščnati grapi na J strani navzdol do prostranih prodišč, ki jih je treba prečiti proti V do škrbine. Skozi njo vodi stara, slabo markirana steza do poti čez Mala Vratca, po njej na Vršič (2-3 ure), b) Po grebenu na Veliko in Malo Mojstrovko ter po poti čez S steno na Sleme in v Tamar (2 uri in pol do 3 ure), c) Po J pobočjih Travnika in Šit k Jalovški škrbini. Po delno zavarovani poti v Ozebnik in po poti v Tamar (3 ure in pol – najmanj priporočljiv sestop).
518 RAZ
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič 20. septembra 1934 (NS 77). Ocena III-IV, vstop V, višina stene 700 m, čas plezanja 5 ur. Dostop kot pri smeri 513.
Opis: Vstop kakih 25 m desno od prvega skoka v grapi (v votlini levo od vstopa možic). S snega vstopiš v strmo ploščo. Po njej 3 m naravnost, nato prečnica proti desni okoli roba in naravnost navzgor do stojišča (40 m). Se malo navzgor (3 m), nato prečenje nazaj proti levi v žleb. Dalje proti levi poševno navzgor do roba grape in naravnost po žlebu (kamin). Nato čez previs, dalje po ploščah do zagruščenega korita. Od tu levo čez previs (»trojni previs«) na udobno polico. Po njej desno proti razu ter dalje po njem. Približno 200 m pod vrhom umik za 20 m in po previsni zajedi spet v lahek svet in po njem do vrha.
Sestop kot pri smeri 517.
519 PREČENJE
Prvi plezali Miran Cizelj, Dušan Vodeb in Uroš Župančič 1. avgusta 1940 (PV 1948, 221—226). Ocena III, mestoma IV+, čas plezanja 6—7 ur.
Dostop z vrha Travnika po razu do njegove rame. Opis: Z rame v Travnikovem razu po policah navzdol in okoli prvega stebra. Desno navzdol po policah v grapo in še 2 raztežaja spusta (kk). Prek grape in navzgor na prekinjeno polico. Dalje lažje do smeri 524, nato čez veliko gredino sredi stene do grape med Travnikom in Šitami. Po grapi na rob stene. Sestop kot pri smeri 517.
520 ZAJEDA
Prva plezala Mitja Kilar in Igor Levstek 23. julija 1953 (NS 77 – 78).
Ocena VI-, višina stene 700 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop kot pri smeri 513 do raza. Nato po polici desno do druge velike votline.
Opis: Na desni strani velike votline čez rahel previs, levo po polički in prek belih plati (40 m) do navpične temno-sive stene. Po njej navzgor (80 m, V) do vznožja velike, iz doline vidne zajede. Po njej kvišku (VI-, 30 m) in nato prestop levo na udobno ploščad (votlina). Na njeni desni čez previs (živa lestev) in po prečnici (7 m) do klina. Poševno desno do slabega stojišča, pod tanko navpično počjo (20m). Po ozki polički proti levi (10 m, V-), nekoliko navzgor ter prečnica desno (V+) prek plati do ozke police. Po njej do previsa (V), prek njega in malo navzgor ter poševno desno v poč, ki se razširi v kamin. Po njem (20 m) do previsne zapore, desno naokrog in po zajedi navzgor do majhne glavice na desni. Nato nekaj metrov navzdol po žlebu in spet navzgor 30 m. Po krušljivi polički 10 m desno okrog roba in navzgor na široko polico. Dalje kot smer 522.
Sestop kot pri smeri 517.
521 VARIANTA
Prva plezala Ciril Debeljak in Marjan Perko 5. avgusta 1950 (NS 79 – 80). Ocena VI, višina stene 850 m, čas plezanja 10-13 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Slemenu. Ko pot zavije na levo, še naprej po grapi do konca. Tu levo na travnat grebenček in z njega desno prek grušča v izrazit ozebnik (če ni snega, ga obideš desno). Nato desno po strmem drobljivem svetu do stene (2 uri).
Opis: Vstop kot pri smeri 522. Po tej smeri do koritastega stojišča pod »vilicami«. Tu še dalje levo in po dveh počeh v obliki črke Y na lusko. Po strmi steni navzgor do belih plati (30 m, kk), prek njih in levo do druge luske (VI). Od tu gre smer po razčlembah, ki se vlečejo proti desni (»štengce«). Z luske v navpično poč, po njej do vrha in desno do koritastega stojišča. Čez previs (k) v navpično poč (VI) in po njej 10 m. Nato spet desno po malo lažjem svetu do majhnega stojišča (k). 6 m navpično navzgor v oporni drži, nato desno poševno navzgor 5-6 m ter v oporno poč v obliki črke Z. Po počeh naravnost navzgor kakih 60 m do klina. Težaven prestop navzgor do drugega klina in izstop iz poči v gladke plošče na desni (k). Nad teboj je previs, v katerega se zajeda poč. Pod počjo je odpočena skala. Prek poči (kk, pazljivost, VI) v luknjo pod velikimi strehami (»bunker«). Od tu dalje po smeri 522 proti levi. Sestop kot pri smeri 517.
522 ASCHENBRENNERJEVA SMER
Prva plezala Paul Aschenbrenner in Herman Tiefenbrunner 25.-26. junija 1934 (NS 78 – 79).
Ocena VI, višina stene 850 m, čas plezanja 10-12 ur.
Dostop kot pri smeri 521.
Opis: Vstop 150 m pod črno rumenim previsom. Po desnem robu strme stene do tega previsa, na majhno prodišče. 8 m navzdol po krušljivem žlebu in levo do velike lope (možic). Od tu po težavni prečnici v levo do polic. Po njih do konca, nekaj metrov navzgor in levo (k) v kamin. Po njem do strehastega konca in desno v steno. Nekaj metrov desno navzgor in težavna vodoravna prečnica levo nad kamin (odcep smeri 521). Dalje vodoravno desno do dveh razhajajočih se poči (»vilice«), po desni (VI) do majhne glavice in levo navpično navzgor en raztežaj. S slabega stojišča prek plati na desno do poči in navzgor do majhnega stojišča. Spet na desno do poči in po njej do klina, prestop desno okrog roba v navpično steno in navzgor (40 m) do »orlovskega stojišča«. Nato desno navzgor (40 m) do strehe. Nekaj metrov levo navzgor in po strmi steni do slabega stojišča. Desno 2 m do odpočene luske, nanjo, nato težavno v steno in prek strehe (A2) do lope. Iz nje pod velikimi strehami raztežaj poševno levo navzgor (nakazana polička, priključek smeri 521) in še raztežaj do stojišča levo od kota v steni. Desno navzgor (5 m) v dno kotanje. 3 raztežaje levo poševno navzgor po gladki polici (»Rampa«), ki se konča v dnu velikega žleba. Dalje po kaminih, poličkah in žlebovih kakih 400 m na vrh Travnika. Možen je izstop po policah na Travnikov raz in po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 517.
Pripomba: Ker se je odkrušila luska, je treba sedaj pod streho prečiti levo v smer 521.
522a Varianto smeri 522 sta prva plezala Stane Jurca in Vid Mesarič 2.-3. julija 1958 (PV 1959, 220). Ocena V, V+, višina variante 250 m, čas plezanja 14 ur (skupaj s smerjo 522).
Opis: Z začetka »Rampe« naravnost navzgor po previsni poči Glavnim previsom se umikaš na desno in potem prečiš nazaj nad nje. Nato desno navzgor na raz in lažje po njem na polico pod večjim previsom. Po polici dolgo prečenje v levo in na vrh stene.
523 SMER HUDEČEK – JUVAN
Prva plezala Jože Hudeček in Ljubo Juvan 3. septembra 1961 (PV 1962, 144). Ocena IV, mestoma V, vstop VI, višina stene 850 m, čas plezanja 12 ur. Dostop kot pri smeri 521.
Opis: Vstop po smeri 522 in po njej do 50 m pod črno rumenim previsom. Tu prečnica desno prek črne plošče (kk, VI) in po krušljivi polici v kamin (k). Po njem 3 raztežaje. Potem se spremeni v grapo, ki jo prekinjajo skoki. 40 m pred koncem grape na levo po polici na gredo. Od tu naravnost navzgor v grapo med levim in srednjim stebrom Travnika. Čez previs (kk) na obokano polico. Raztezaj desno na srednji steber in čez previs (kk) v lažji svet. Po polici levo in po počeh v ozek črn kamin. Skozenj in na vrhu levo navzgor v kotanjo. Na desni strani po počeh na široke police v drugi tretjini stene. Po desni strani levega stebra navzgor s police na polico, prek strmih stopenj. Ko postane stena težavnejša, po polici levo, povsem na raz stebra. Po njem navzgor do previsne zapore. Ob desni strani prek poči v kotanjo pod vršno steno (možic). Čez njo na vrh. Sestop kot pri smeri 517.
524 SMER JESIH – LIPOVEC
Prva plezala Pavla Jesih in Jože Lipovec 11.-12. avgusta 1932 (NS 80).
Ocena IV, mestoma VI-, višina stene 800 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 521 in nato pod steno na značilno zeleno glavo, ki je s steno povezana z grebenčkom.
Opis: Vstop z grebenčka. Po strmi steni do odpočenega bolvana in po gladki zajedi v lažji teren. Po njem navzgor do rušja, pod njim desno in po odprti poklini na raz stolpa. Proti desni 10 m navzgor pod izrazito ozko poč v črni, navpični skali (slabo varovališče). Po poči (VI-) kakih 20 m in desno v majhno grapo. Po njej do razcepa in po desnem rokavu ob majhnem oknu desno navzgor na krušljiv grebenček. Nato takoj levo po polici (30 m) in po razčlenjenem strmem terenu navzgor v poč med steno in odkrhnjeno lusko. Po krušljivih skokih desno na greben (možic) in po lahkem svetu navzgor do ploščadi na levi. Nato iz gladke stene čez preveso (V-) v poč ter dalje do stojišča. Raztežaj v levo na gladko ploščo in po lahkem svetu na desni vrh.
Sestop kot pri smeri 517.
524a Vstopno varianto desno od originalne smeri (dostop kot pri smeri 525) sta plezala Janez Rupar in Franci Savenc 19. junija 1961.
524b V srednjem delu smeri (po levi grapi) so plezali varianto Marko Butinar, Pavle Jurič, Milan Valant in Silvio Verša 15. septembra 1958.
524c V zgornjem delu sta plezala varianto Peter Ferjan in Vera Šuligoj.
525 DIREKTNA SMER NA TSCHADOV STEBER
Prva plezala Ante Mahkota in Milan Schara avgusta 1956 (PV 1958, 164 -165).
Ocena V, višina smeri 300 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop po levi poti iz Tamarja proti Jalovcu in levo po strmi grapi v kotanjo nad Kumljahom in Lopami, od tu desno pod steno (2 uri).
Opis: Vstop v vpadnici žleba, ki pada z velike gredine sredi stene. Po krušljivem svetu 35 m navzgor, nato desno in navzgor do gredine (2 raztežaja). Po njej 30 m, nato prek črne stene in desno po poči na dobro stojišče. Od tu navzgor do streh in pod njimi levo. Po »granitni poči« navzgor v votlino. Iz nje po ozki polici v levo (20 m) navzgor na prislonjeno lusko. Od tu levo v ozek, bel kamin in dalje na rob stene. Izstop po smeri 526.
Sestop kot pri smeri 517 ali pa spust po smeri 526.
526 TSCHADOVA SMER
Prvi plezal Klodwig Tschada 1911 (NA 90).
Ocena III-IV, višina stene 700 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop po levi poti iz Tamarja proti Jalovcu in po meliščih navzgor do kota, ki ga tvorita Travnik in Šite, ter dalje na zeleno glavo – Kumljah (2 uri).
Opis: Po grebenčku do stene. Vstop tik ob razu ter po kaminih in policah strmo navzgor. Ko se stena nagne, levo in po razčlenjenem razu navzgor na gruščnato gredino sredi stene. Po njej do vršne stene. Preplezaš jo po policah in žlebu, ki vodi na greben desno od Z vrha Travnika.
Sestop kot pri smeri 517.
526a v zgornjem delu, nad gredino so bile preplezane številne variante. Maks Medja in Uroš Župančič sta plezala po gredini levo navzgor, naravnost na Z vrh Travnika.
526b Ljubo Juvan je 27. avgusta 1961 plezal po kaminu z gredine naravnost na greben.
527 GRAPA MED TRAVNIKOM IN ŠITAMI
Prvi plezali Viktor Meglič, Janko Mirnik in Milan Schara avgusta 1950 (z bivakom; PV 1962, 384).
Ocena: spodnji del V, zgornji II, višina stene 700 m, čas plezanja 6-8 ur. Dostop po levi poti iz Tamarja proti Jalovcu in po meliščih navzgor do kota, ki ga tvorita Travnik in Šite (uro in pol).
Opis: Vstop 30 m levo od kota in po izlizanih plateh navzgor. Previsen pas obideš na desni. Po nagnjenih plateh do sistema žmul, ki jih prekinjajo previsi. Čez in levo po lažjem svetu na veliko gredino v sredini stene. Dalje čez vršno steno na greben.
Sestop kot pri smeri 517.

528 LEVA SMER
Prvi plezali Ljubo Juvan in Milan Valant (spodnji del) 1. oktobra 1961 ter Ljubo Juvan in Rado Čepič (zgornji del) 24. maja 1964 (PV 1964, 577). Ocena V, mestoma VI, višina stene 550 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 527.
Opis: Vstop na desni strani snežišča pod grapo med Travnikom in Šitami. Levo navzgor 2 raztežaja in prek previsa v navpičen kamin. Iz njega po kotu (V+) pod streho. Prečnica (10 m) levo prek plati na stojišče. Nekaj metrov navzgor (IV), nato desno čez previs (VI-, kk) v travnato poč. Raztežaj po njej na dobro stojišče. Prek gladke plošče pod poč in po njej raztežaj levo na stojišče. Ko se poč razdeli, po desnem kraku (VI, kk) na stojišče v dnu kamina. Po njem prek dveh previsov v lažji svet na gredini. Po gredini 3 raztežaje levo in desno za stebričkom navzgor (krušljivo) na raz (od tu lahko tudi po varianti 528 a). Po razu raztežaj (V+) na slabo stojišče. Dalje po plošči na desni strani raza (V) in višje na dobro stojišče na razu. Raztežaj navzgor na ramo v razu. Od tu dalje se raz močno položi. 3 raztežaje po razu (mestoma IV) na prvi stolp. Dalje lažje po razu in grapi v škrbino med prvim in drugim stolpom Šit.
Sestop: a) Po J pobočjih Šit v Jalovško škrbino (1 ura) in dalje v Tamar (uro in pol), b) Po grebenih na Travnik in dalje kot pri smeri 517.
528a Varianto je prvi plezal Ljubo Juvan 22. septembra 1963 (PV 1964, 577).
Ocena II, eno mesto IV, višina stene 550 m, čas plezanja 2 uri.
Opis: Iz smeri 526 desno v grapo in po njej do gladkega skoka; obideš ga na levi strani. Dalje po grapi (mestoma krušljivo) do večjega skoka. Previsni spodnji del skoka obideš na levi strani, nato čez zgornji del (IV, kk) v grapo, ki se močno zoži. Po njej lahko v škrbino med Travnikom in Šitami.
529 SMER HERLEC – KOČEVAR
Prva plezala Roman Herlec in Rado Kočevar 13. avgusta 1950 (NS 81).
Ocena IV, spodnji del V-, višina stene 550 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Jalovcu; ko pride pot iz gozda in grmičevja, levo pod steno Šit (uro in pol).
Opis: Vstop na levem robu široke, gruščaste gredine, ki se vleče pod steno. Navzgor 2 raztežaja v smeri gladke zajede, ki jo zapira velika streha (mestoma trava). Pod streho desno na ploščad (k). Nato nekaj m desno in navpično navzgor po strmi, a dovolj razčlenjeni steni 3 raztežaje (kk). Stena se polagoma nagne in prehaja v velikansko kotanjo (tu odcep smeri 530 in 530a). Z levega roba kotanje po lažjem svetu proti levi do markantnega grebena. Po njem nekaj raztežajev do značilne strme stopnje, pod katero je velika gruščnata polica. V kotu pod polico je 50 m visok in ozek kamin, ki omogoča prehod. Težaven je vstop v kamin (kk). Nad kaminom po lažjem svetu v glavnem naravnost proti vrhu. Razen kratke stenice ni več težav in je možen izstop v več variantah.
Sestop kot pri smeri 528.
530 DIREKTNA SMER
Prva plezala France Avčin in Daro Dolar avgusta 1951 (NS 81 – 82).
Ocena V+, višina stene 550 m, čas plezanja 7-8 ur.
Dostop kot pri smeri 529.
Opis: Vstop kot pri smeri 529 in po tej smeri vse do kotanje v začetku grape z mokrimi in gladkimi platmi. Po grapi skoraj do konca in po krušljivi travnati gredi desno na raz. Po razu 1 raztežaj do zajede, desno od slabo izobliko-vanega stolpa. Sprva nekaj m desno od zajede, nato po njej do vrha stolpa. 2 raztežaja desno navzgor po ploščatem svetu v smeri plitvega, ozkega žleba, nato naravnost navzgor in skozi kratek kamin na udobno stojišče. 3 m težko navpično navzgor v strmo zajedo (nekak žleb). V njegovem območju kake 3 raztežaje navzgor; zelo strmo in drobljivo, klini slabo prijemajo. Svet se obrne v desno proti ozki škrbini v grebenu. Levo naravnost navzgor čez težavno preveso v lažji svet. Pol raztežaja po skrotju do grebena, za katerim leži v globoki grapi sneg (njegov konec je viden iz doline, možic). 3 raztežaje po strmi, široki, ploščati polici, dobro vidni iz doline, poševno levo navzgor do grede pod ozkim, navpičnim kaminom. Nerodno skozenj in v lažji svet. Še pol raztežaja in stopiš za skalno ograjo tik pod vrhom (možic).
Sestop kot pri smeri 528.
530a Varianto sta prva plezala Boris Kambič in Davor Ribarovič 15. oktobra 1959 (PV 1962, 384).
Ocena IV+, čas plezanja 8 ur.
Opis: Po smeri 529 do velike kotanje, nato po polici desno do plitvega žleba. Po njem navzgor in desno pod slabo oblikovan stolp (k). Po kaminih v žleb in proti desni več raztežajev po lažjem gruščnatem svetu in po žlebu na polico. Po njej levo čez plati do kota in po njem v smer 532.
531 STEBER ŠIT
Že leta 1958 sta Aleš Kunaver in Milan Pintar preplezala varianto iz smeri 532 v smer 533 (PV 1958, 440 – 446). Poleti 1966 pa je Ante Mahkota z Jernejem Horvatom preplezal spodnjo tretjino stebra do smeri 533. Nadaljeval je z Borisom Grudnom približno po omenjeni varianti in dalje po stebru do vrha. Ocena vstop VI+, A2 – A4, cela smer VI, višina stene 550 m, čas plezanja 14 ur.
Dostop kot pri smeri 532.
Opis: Z velike gredine pod Šitami 30 m levo navzgor po rumenih skalah na polico, ki se vleče do smeri 529 (II-III). Na polici (kk) dobro stojišče. Po klinih naravnost navzgor do velike strehe (kk, 2 svedrovca, zagozde – A2, A3), čez njo (VI+) in desno (kk, A2) v rdeč, krušljiv žleb. Po njem čez previs (VI) v votlino. Iz nje desno in čez krušljiv previs v boljšo skalo (svedrovec, 25 m). Naprej po dobro razčlenjenih ploščah (V) na stojišče. Po ploščah desno okoli roba (k) in navzgor v dno velike grape, ki jo 60 m višje prečka smer 532 (IV). Po kaminu raztežaj navzgor (III-IV) in dalje desno do smeri 532. Dalje po razu poševno desno navzgor pod črno zaporo (k), okrog roba in čez črn previs (k, V+) na polico. En raztežaj navzgor (IV) na stojišče. Od tu levo čez rumene plošče (k, V+) v ogromno votlino. Z njenega levega roba prečnica v tegu (25 m) poševno levo navzdol, do rampe v črni steni. Po rampi poševno v desno (k) na raz. Po kotu desno od raza in čez streho, nato levo. Po razu rahlo levo (kk) in kasneje desno na vrh stene.
Sestop kot pri smeri 528.
532 SMER BELAČ – ZUPAN
Prva plezala Marjan Keršič-Belač in France Zupan 13. avgusta 1950 (NS 82 – 83).
Ocena V, višina stene 550 m, čas plezanja 8-9 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Jalovcu. Ko se odcepi pot na Kotovo špico, po grušču levo pod steno (uro in pol).
Opis: Vstop v vpadnici velike zajede z značilnim rumenim odlomom. Z gredine (možic) na položne plati, z njih rahlo navzdol proti desni, po prekinjeni polički na majhno stojišče pod previsom (k). Čez previs (kk, stopne zanke) in čez več krušljivih, navpičnih odstavkov v loku proti desni navzgor v dno zajede (50 m nad vstopom). S stopnjastega dna zajede levo okrog vogala po ozki polički navzdol in nato vodoravno proti levi (35 m) pod votlino. Nato nekaj m navzgor do stojišča pod prislonjenim stebrom, po poklini navzgor (40 m) na glavič (stojišče). Dalje levo čez gladke plošče (specialen k) v dobro razčlenjen žleb. Po njem in levo ven na travnato stojišče, 2 m pod suhim grmičkom. Nato v bok stebra v plati (kk) in po poklinah navzgor (50 m). Od tu po plateh levo v dno velike grape. Čez gladek skok na stojišče, skozi ozek kaminček in navzgor (30 m) po položnem svetu, levo čez navpičen, travnat skok (36 m, kk) in po napokani steni 2 raztežaja do stolpa (možic, stik z varianto 530a). Še 50 m navzgor do velike police (možic), nato nekaj m navzdol levo za prislonjen steber in na njegov vrh. Po razčlenjenem svetu 2 raztežaja do navpične pokline (kk), levo ven iz nje in navzgor (36 m) pod žleb. Po njem do zagozde, nato desno ven v plati (90 m). Od tu vidiš rdeč kamin na levi. Vanj, po njem čez krušljive bloke in navzgor (50 m) do škrbinice. Čez previs (kk), levo na travnato polico in iz stene.
Sestop kot pri smeri 528.
533 ZAJEDA
Prva plezala Igor Levstek in Milan Schara 22. in 23. julija 1954 (PV 1954, 637 – 642).
Ocena VI, višina stene 550 m, čas plezanja 8-10 ur.
Dostop kot pri smeri 532.
Opis: Vstop in začetek kot pri smeri 532. Čez krušljivo stopnjo v dno zajede. Po nagnjenih, gladkih ploščah v loku proti desni in nazaj v zajedo (votlina). Po njej, večkrat prekinjena s previsi (V), do večje obokane votline. Nad njo gladek žlambor (ki se mu je mogoče izogniti, najbolje v desno); prosto čez njega (7 m, VI+) do klina. Dalje po zajedi v kotanjo (k), čez krušljiv del (V+) in levo mimo velikega rumenega odloma iz zajede na skalnat pomol v ploščah. Raztežaj navzgor in desno proti zajedi. Ob njenem desnem robu čez previs (VI-) v zajedo. Dalje prek dveh previsnih odstavkov (VI) do rumene zapore. Le-vo iz zajede čez krušljiv previs (V+) in prek plošče navzgor na polico (k), desno od odklanega stolpa. Od tu vodoravna, kočljiva prečnica v zajedo (zijalka, k). Iz nje po viseči polici desno (k) na rob, za njim navpično navzgor in proti desni na polico. Po njej desno na slabo izražen rob. Za njim navpično navzgor in po lažjem svetu – več možnosti – na rob stene.
Sestop kot pri smeri 528.
534 SMER JLA
Prva plezala Mitja Košir in Boris Krivic 13. septembra 1966 (PV 1967, 201 -204 s sliko).
Ocena V, A1 z mesti VI, A2, višina stene 550 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop kot pri smeri 532.
Opis: Vstop pod rumenimi previsi, 100 m desno od vstopa za smer 532. Proti levi navzgor po krušljivem terenu, nato prečnica desno na rob luske in po njej na gredino (stojišče pri grmičku). Po gredini desno 20 m na široko teraso. Na levem robu terase v travnato poč in po njej 15-20 m na poličko. Naprej po poči proti levi navzgor (k) do previsa (k), pod njim prečnica v desno in nekaj m navzgor na koritasto stojišče. V območju raza 10 m desno navzgor, nato prečnica desno čez grapo na sosednji raz in po njem 10 m na polico. Po grapi do razcepa in po levem kraku (krušljivo) v votlino in levo na polico. Proti desni v kamin, po njem do razcepa in po levem kraku na polico pod velikimi strehami. Pod strehami proti desni in čez nje na stojišče pod previsom. Prečnica proti levi navzgor 10 m do roba velikih streh, nato proti desni navzgor na poličko pod zajedo (nekaj m desno značilen kamin). Po zajedi do konca (kk, 2 raztežaja) na stojišče pod previsno zaporo. Prečnica desno v votlino (možic). Čez previsni pas (kk), več možnosti, v lažji svet in po njem v smer 535.
Sestop kot pri smeri 528.
535 SMER JESIHOVE
Prvi plezali Pavla Jesih, Danilo Kante in Janez Kveder 2. avgusta 1931 (NA 90 – 91).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 532 in desno navzgor po meliščih.
Opis: Vstop kakih 300 m nižje od najnižjega pomola SV stene Jalovca, tam kjer se stena Šit najbolj približa strmim pragom, ki padajo z Malega kota. Levo po polici navzgor do žleba in ob njem strmo navzgor, prek pragov na sipasto gredino. Po njej levo, dokler se ne zgubi v izrazitejši steni (odcep variante 535a). Strmo navzgor čez plati in police ter levo okrog roba v žleb. Po njem in ob njem navzgor na rob stene v krušljivo, razdrto škrbino.
Sestop kot pri smeri 528.
535a v zgornji polovici sta (verjetno prva) plezala varianto Joža Čop in Miha Potočnik.
Ocena mestoma IV.
Opis: Po polici desno za rob v žleb, ki višje preide v kaminast kot (na desni ga meje velike gladke plošče). Po njem na rob stene.
535b Varianto na Lopo so verjetno prvi plezali Janez Duhovnik, Ljubo Juvan, Breda Kovač in Roman Robas julija 1965.
Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure.
Opis: Vstop kot pri smeri 535. Po 200 m stene desno po grapi in po njenem desnem robu v veliko grapo, kotanjo (sneg) v vpadnici škrbine Velika Šita – Lopa. Iz kotanje 3 raztežaje (IV) prek pragov na gredo, ki vodi desno navzgor na greben. Malo pod grebenom se greda zoži (ozka, izpostavljena polica) in pripelje v lažji svet za robom. Nato vzporedno z grebenom na vrh Lope.
Sestop v škrbino proti Veliki Šiti (nerodno, plezanje, zadnji del zelo strm), iz nje po prodnati grapi v podnožje Jalovške škrbine.

536 VZHODNA SMER
Prvi so se povzpeli po tej smeri domačini (NA 94).
Ocena I, višina stene 200 m, čas vzpona 1 uro.
Dostop po poti iz Tamarja proti Jalovcu do vrha Ozebnika (3 ure).
Opis: Z vrha Ozebnika desno po polici v V steno ter po nagnjenih plateh in po grušču na vrh.
Sestop: a) Po SZ grebenu na Kotovo sedlo (= smer 548) in po poti v Tamar (3 ure do 3 ure in pol), b) Po poti skozi Ozebnik v Tamar (2 uri do 2 uri in pol), c) Okoli Goličice na Jalovško škrbino in v Tamar (3 ure).
537 HORNOVA SMER
Prvi plezal Ferdinand Horn 1. avgusta 1909 (NA 94).
Ocena III, eno mesto IV, višina stene 400 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop po poti iz Tamarja proti Jalovcu do najnižje točke SV stene Jalovca (2 uri).
Opis: Vstop 30 m desno od najnižjega pomola stene. 50 m proti levi navzgor po razčlenjenem svetu do strmih plati. Ob njih desno navzgor na polico in po njej levo v kamin. Po njem na gredino – Kegljišče. Z vrha gredine po široki, gruščnati polici levo okoli roba in po sistemu polic z ene na drugo čez strme odstavke do velike črne votline (odcep variante 537a). Še dalje, dokler se police ne porazgube v steni nad Ozebnikom. Od tu po strmi zajedi (Hornov kamin) 2 raztežaja navzgor na prodnato ploščad. Po njej in skozi okno na Streho, do strmega skoka, ki ga preplezaš na levi strani, in dalje na vrh. Sestop kot pri smeri 536.
537a Varianto iz Hornove smeri naravnost na Streho sta prva plezala Joža Čop in Miha Potočnik leta 1933. Poteka od črne votline po kaminih in policah desno navzgor.
537b Varianto, ki se na desni izogne Hornovemu kaminu in nato spet vrne v levo nazaj, so prvi plezali Mira Marko Debelak, Tone Guerra in Stanko Tominšek leta 1926.
538 DIREKTNA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Andrej More in Miha Potočnik 8. septembra 1935 (NS 86).
Ocena V, višina smeri 200 m, čas plezanja 6 ur.
Opis: Do Kegljišča po smeri 537. Dalje po polici levo in po poči navzgor na polico. Desno za rob v žlambor in po njem 2 raztežaja na polico (odcep variante 538a). Od tu naravnost navzgor v previsno poč (krušljivo) in po njej. Ko postane stena previsna, levo po prekriti polici in prestop prek stopnje v poševen kamin, ki vodi na Streho.
Sestop kot pri smeri 536.
538a Varianta poteka po polici na desno pod izstopni previs v Jalovčevem razu, dalje po smeri 539.
539 RAZ
Prva plezala France Ogrin in Igor Omerza 4. septembra 1932 (NS 86).
Ocena IV+, mestoma V+ in VI, višina smeri 200 m, čas plezanja 5-7 ur. Dostop kot pri smeri 537.
Opis: Vstop po smeri 537 in po njej do Kegljišča. Nato desno od najvišje točke terase v poklino. Po njej do varovališča na razu (70 m). Dalje skoraj vodoravno po polici (20 m) v lopico (odcep variante 539a) in desno pod gladek, izpran žlambor. Po njem in po levem robu (kk, VI) na polico. Dalje po lažjem svetu pod previs. Čez oporno poč (5 m) na bolvan, desno (2 m) in prek previsa (kk, VI-) na viseč krušljiv svet. Po njem na Streho.
Sestop kot pri smeri 536.
539a Varianto so plezali Emilio Comici, Anna Escher, Jože Lipovec in Ida Mally 26. septembra 1934 (NS 86).
Opis: Iz lopice poševno levo navzgor (kk) do raza in okrog njega. Nato čez strmo stopnjo na dobro stojišče. Po previsni poči (V-) na levi strani raza in lažje navzgor pod previs. Prek njega na Streho.
540 ČRNI ODLOM
Prva plezala Marko Dular in Ante Mahkota 21. julija 1955 (PV 1956, 186). Ocena IV-V, eno mesto VI+, višina smeri 130 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 537, nato desno po meliščih do vstopa.
Opis: S prodišča 20 m navzgor na polico in po njej levo (50 m). Čez strm, dobro razčlenjen prag nad sistem krušljivih streh. Malo desno in po nakazani poči navzgor do poličke. Z rokami opirajoč se nanjo (prosto VI+) desno v dno zajede. Po njej in levo na stojišče (k). Od tu prečenje (40 m) po polici na Kegljišče.
Sestop: a) Spust na plaz pod Jalovcem, b) Po smeri 539 na vrh in navzdol kot pri smeri 536.
541 DULARJEVA ZAJEDA
Prva plezala Lojze Golob in Ljubo Juvan 10.-11. septembra 1959 (PV 1960, 220 in 426).
Ocena VI, višina stene 300 m, čas plezanja 19 ur.
Dostop kot pri smeri 540.
Opis: Vstop s snežišča levo ob velikih votlinah v zajedo, ki teče prek cele stene do gredine. Po poči čez dva previsa do votline (k). Po polički levo (4 m) in prek krušljivega rumenega previsa v navpično steno (VI+). Po njej v previsen kamin (kk) in desno na gruščnato poličko (k). Dalje po poči v oporni tehniki, čez dva previsna odstavka v večjo votlino. Raztežaj po kaminu in desno na stojišče (k). Prek krušljive stenice (k) na polico in po njej levo (6 m) na slabo stojišče. V loku z leve proti desni v zajedo in po njej v votlino (k). Iz nje 30 m po krušljivi previsni steni (kk, zagozde, A3) v kot pod streho. Levo prečnica pod streho (kk, zagozda) in po poči (k) v kotanjo. Po polici levo (15 m) in po poči na stolpiček. Desno prek stenice (kk) na gredino. Po njej in po žlebu desno navzgor na Streho.
Sestop kot pri smeri 536.
542 SMER ČOP – JESIH – POTOČNIK
Prvi plezali Joža Čop, Pavla Jesih in Miha Potočnik leta 1927 (NA 95 – 96). Ocena III-IV, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 540 (3 ure).
Opis: Vstop po plitvem žlebu. Dalje mimo štirih votlin na pomol. Levo prek strme plošče in navzgor na nagnjeno gredino, pod vršno steno (odcep smeri 542a). Levo in po nagrmadenih skalah ter po kotu na Streho.
Sestop kot pri smeri 536.
542a Varianto sta prva plezala France Avčin in Tone Dovjak.
Ocena III. Poteka levo po gredini na Streho.
543 SMER HUDEČEK – JUVAN
Prva plezala Jože Hudeček in Ljubo Juvan 9. avgusta 1959 (PV 1962, 96). Ocena IV, mestoma V, višina stene 300 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 540 in še naprej po melišču in snegu (3 ure).
Opis: Vstop malo pred koncem snega v grapi, ki vodi na SZ greben. 3 raztežaje levo navzgor na gredino in po njej pod vršno steno. Levo po polici čez previs (k), nato desno navzgor pod zajedo. Po njej do luske, po poči ob luski do vrha in levo na pomol. Po gladkem kaminu, nato desno prek plošč in prek rumene stene na Streho (20 m pod vrhom).
Sestop kot pri smeri 536.
544 GRAPA NA SEVEROZAHODNI GREBEN
Prva plezala Fuchs in Gogiatti leta 1928 (NA 96).
Ocena III-IV, višina stene 200 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 540 in še naprej do vrha plazu (3 ure).
Opis: Smer poteka v območju leve grape, krušljivo.
Sestop po SZ grebenu na Kotovo sedlo ali po SZ grebenu na vrh in dalje kot pri smeri 536.
MALI JALOVEC
545 SMER KOČEVAR – PAJER
Prva plezala Rado Kočevar in Danica Pajer maja 1950.
Ocena IV, višina stene 250 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 540 in dalje po melišču do stene (3 ure).
Opis: Smer poteka po razu levo od zajede.
Sestop kot pri smeri 544.
546 ZAJEDA
Prvi plezali Matevž Frelih, Adi Keržan, Drago Korenini in Boris Šega 21. avgusta 1932 (NS 86).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 545 (3 ure).
Opis: Smer poteka po navpični zajedi, ki razi Mali Jalovec od vrha do tal.
Sestop kot pri smeri 544.
547 DESNA SMER
Prva plezala Jože Hočevar in Breda Kovač 3. oktobra 1965.
Ocena IV, mestoma V, spodnji del III, višina stene 200 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 545 (3 ure).
Opis: Vstop s snežišča v desno grapo, rahlo proti desni (40 m) na glavo, do prevese. Nato levo in po zajedi do strehe in rumenih naloženih skal. Na polico, po njej desno v plitvo zajedo in do navpične stene. Po desni zajedi do strehe in levo na ploščo. Nato na steber. Z njega desno po kaminu in rahlo proti desni na greben (možic). Prek skoka na rob stene.
Sestop kot pri smeri 544.
547a Varianto po SZ razu Malega Jalovca sta prva plezala Jože Hočevar in Zmago Medved 12. junija 1966 (PV 1967, 326 – reg.).
Ocena IV, dve mesti V- in eno V, višina stene 200 m, čas plezanja 5 ur.
Opis: Vstop po smeri 547 in nato po lažjem, toda krušljivem svetu do črno rumenih plat. Od njih tik pod strehami prečnica (V-) 30 m levo do krušljive police. Desno (k, V), nato levo rahla prečnica čez majhen previs do stopničastih skokov in desno na polico. Od tu levo v graben 30 m do luknje in po polički levo na raz. Desno čez majhen previs (V-) v graben ter po lažjem svetu levo na raz in na vrh.
Sestop kot pri smeri 544.
548 SEVEROZAHODNI GREBEN
Do vrha Malega Jalovca sta prva plezala H. Wödl in L. Brunner leta 1896,
T. Maischberger in H. Pfannl pa sta ga 4. junija 1900 (NA 96) preplezala v celoti.
Ocena I, čas vzpona 2 uri.
Dostop po poti iz Tamarja na Kotovo sedlo (3 ure).
Opis: S Kotovega sedla po robu proti grebenu in pod njim desno skozi žleb, ki pada na koritniško stran. Po grebenu na Mali Jalovec in navzdol v škrbino pod vrhom. Po polici na Z pobočje in po grušču navzgor do vrha. – Po tej smeri je vodila nekdaj zavarovana pot. Markacije pa so leta 1958 uničili, da ne bi varale planincev, ker je bila pot po prvi svetovni vojni opuščena.
Sestop kot pri smeri 536.

549 NORMALNI PRISTOP
Prvi plezali Gstirner, Schonka z ženo in brata Struggl leta 1893 (NA 82). Ocena I, višina stene 250 m, čas vzpona 1 uro.
Dostop: a) Iz Tamarja po poti na Kotovo sedlo (3ure). b) Iz Tamarja po poti proti Kotovemu sedlu, desno po strmi travnati gredini na Mali Kot in po razbitih podih na Kotovo sedlo (3 ure), c) Iz Loga pod Mangrtom po poti na Kotovo sedlo (4 ure).
Opis: S Kotovega sedla pod J steno in po prekriti polici na raz. Po njem lahko navzgor, deloma prek plošč, in ko se raz strmo dvigne, levo v Z steno. Po krušljivi, deloma drnasti steni nad globoko grapo več raztežajev navzgor. Ko se raz položi, desno nanj in po njem na vrh (2 raztežaja). – Možno je tudi prečiti Z steno do grape in po njej na vrh.
Sestop po isti smeri (1 uro).
550 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 11. junija 1950 (NS 87).
Ocena IV, dve mesti V, višina stene 250 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 549.
Opis: Vstop z vrha plazu v vpadnici kaminov, prek podnožnega pečevja. V srednjem delu izpodrezan prag (III). Do zaprodene terase v podnožju kamina. Težak vstopni previs (3-4 m). Zgoraj v kaminu zagozdena skala (k). Dalje po navpičnem kaminu, ki ga sestavljajo odstavki z zagozdenimi skalami; prehod čez vsako zagozdo je zelo težak, klini prijemajo slabo. Za velikim bolvanom klin z leseno zagozdo. Tu plezaš v razkoraku. Više postane kamin navpičen. Ker je na notranji strani precej ozek, se pleza v razkoraku zunaj. Dalje se kamin zoži, da je preozek za gozdenje s telesom in preširok za gozdenje z nogo. Stene so gladke in nerazčlenjene (V). Čez nje v lažji svet. Kamin se malo položi, a postane krušljiv. Prek velikih nagrmadenih skal sumljive trdnosti 2 raztežaja strmo navzgor. Nato po zložnejšem kaminu z rahlim odklonom v levo (50 m) na JZ raz. Dalje še 10-15 m proti desni in po kaminčku naravnost na vrh.
Sestop po smeri 549.
551 SMER JUVAN – ŠTEBLAJ
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 15. julija 1962 (PV 1962, 577). Ocena IV+, eno mesto VI, višina stene 250 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop kot pri smeri 549.
Opis: Vstop v vpadnici kaminov. Po gredi desno in prek strmega krušljivega odstavka (kk) v lažji svet. Raztežaj po počeh naravnost navzgor, nato malo desno in po kaminu na ramo. Naravnost navzgor po krušljivem, rumenem stebričku (kk) na slabo stojišče. Dalje po poči pod streho, ki jo tvori zagozden bolvan med dvema stebričkoma. Čez streho (kk) v kamin. Po njem do konca. Tu se stena položi. Še 2 raztežaja levo navzgor, naravnost na rob.
Sestop po smeri 549.
552 JESENIŠKA SMER
Prvi plezali Lojze Ažman, Peter Ferjan, Janez Krušic, Jože Stražišar in Tone Zupan 23. oktobra 1949 (PV 1962, 577).
Ocena IV+, mestoma V, višina stene 250 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 549.
Opis: Vstop 20 m levo od Kalteneggerjevega kamina. Po strmem, dobro razčlenjenem pečevju naravnost navzgor na gredino. V desnem delu gredine vstop v navpičen, izredno težaven kamin. Po njem (uporaba zagozd) in po nekaj m prestop z malega pomolčka desno v poč. Po poči navzgor na položnejši svet (tu odcep variante 552a). Dalje po gladki poševni polici desno navzgor in skozi kratek kaminček na mizast pomol. Za njim se stena odkloni rahlo proti V. Prestop okoli vogala (brez pravih opor) desno na poličko. Z nje takoj navzgor, čez navpični prag (4 m) na široko, zaprodeno teraso. Po polički v krušljiv strm kamin, ki vodi v loku proti desni, na gladko, navzven visečo polico. Na koncu police prestop na zračen pomol in z njega vodoravno desno prek gladkega rebra. Tu se spet izoblikuje polica, ki je brez težav, in po krušljivi grapi na JV raz. Po skrotju nekaj raztežajev do vrha.
Sestop po smeri 549.
552a Kaminsko varianto sta prva plezala Peter Ferjan in Vera Šuligoj junija 1950 (PV 1962, 577).
Ocena V, višina smeri 250 m, čas plezanja 5 ur.
Opis: S stojišča nad počjo čez previs naravnost v kamin ali desno in nato strmo levo navzgor v kamin. Dalje po kaminih in počeh, na koncu skozi okno na JV raz. Po njem na vrh.
553 KALTENEGGERJEV KAMIN
Prva plezala Paul Kaltenegger in Kristina Roth avgusta 1920 (NA 96).
Ocena III, višina stene 250 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 549.
Opis: Vstop po gredi, ki vodi pod markanten, trikoten odlom. Še desno naprej po polici, ki se na koncu zoži, v kamin, ki reže desni del J stene. Po kaminu navzgor na široko polico. Od tu prek pragov na JV raz in po njem na vrh; čim bolj greš nad kaminom v desno, tem lažji je svet.
Sestop po smeri 549.
VZHODNA STENA
554 TORELLIJEVA SMER
Prva plezala Janez Kveder in Albin Torelli leta 1928 (NA 97).
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 549 na Kotovo sedlo in nekoliko navzdol pod JV raz Kotove špice (pol ure).
Opis: Vstop v izraziti prekriti žlebasti gredini. Po prvem žlebu (mestoma kaminast) navzgor. Zgornji strmi in gladki del žleba obideš po desni strani. Višje prečiš žleb in na JV raz. Po njem na vrh.
Sestop po smeri 549.
554a To smer so poznali že domačini. Vstop kot pri smeri 554 in še naprej v desno in po drnasti steni na vrh.
V KONCU ŠPICA
Vrh je dostopen po smeri 555 do škrbine med V Koncu špico in Vevnico. Od tu po grebenu na vrh.
VEVNICA
555 NORMALNI PRISTOP
Prvi so plezali domačini (NA 97).
Ocena I, čas vzpona 2 uri.
Dostop kot pri smeri 554.
Opis: S prodnate grape pod J V razom Kotove špice desno po izraziti prekriti žlebasti gredini in prek žlebov v krnico med V Koncu špico in Vevnico. Dalje po ploščatem žlebu v škrbino med tema vrhoma in po grebenu na vrh. Sestop po isti smeri (2 uri) ali pa po grebenu na Kotovo špico in dalje po smeri 549 (3 ure) na Kotovo sedlo.
556 GRAPA
Prva plezala Jernej Horvat in Boris Krivic 7. januarja 1967.
Ocena je odvisna od snežnih razmer. Višina smeri 400 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop iz Tamarja na Rušno planjo in pod steno (2 uri in pol).
Opis: Po grapi prek treh skokov v škrbino na grebenu in po njegovi levi strani na vrh.
Sestop kot pri smeri 555.
557 SMER ČEZ DRN IN STRN
Prva plezala Jernej Horvat in Boris Krivic 4. januarja 1967.
Ocena je odvisna od snežnih razmer. Višina smeri 300 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 556 in desno pod najnižjo škrbino med Strugom in Vevnico (3 ure).
Opis: Smer poteka po neizrazitih grapah in vesinah do stolpa na grebenu. Sestop kot pri smeri 555.STRUG
558 ZIMSKA SMER
Prva plezala Boris Kambič in Franci Savenc 8. marca 1966. Ocena je odvisna od snežnih razmer, višina 900 m, čas vzpona 4—5 ur.
Dostop po poti iz Tamarja proti Jalovcu (1 ura). Opis: Vstop desno po snegu in čez prage navzgor v izrazito grapo. Po njej stalno desno na greben levo od drugega – vrha Struga.
Sestop: a) Po isti smeri (odvisno od snežnih razmer), b) Po grebenu na Kotovo špico in dalje po smeri 549 na Kotovo sedlo (3—4 ure) in v Tamar (2 uri), c) Po grebenu na Srednjo Ponco in po poti navzdol v Tamar (5 ur).
559 ARIHOVA SMER
Prvi plezal Miha Arih.
Ocena I-II, višina stene 350 m, čas vzpona 2 uri.
Dostop iz Tamarja na Rušno planjo po pastirski poti.
Opis: Z Rušne planje po grapi v škrbino levo tik ob vrhu Struga in po grebenu na vrh.
Sestop: a) Po isti smeri (2-3 ure), b) Po grebenu na Srednjo Ponco in po poti v Tamar (5 ur).
560 DESNA SMER
Prvi plezalci niso znani (NA 97-98).
Ocena II-III, višina stene 350 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop po poti iz Planice na Srednjo Ponco do velike vodoravne votline. Od tu levo skozi ruševje v ploščato grapo in po njej v krnico Skednji (2 uri).
Opis: Iz Skednjev pod levi del stene. Po žlebu v škrbinico (stik z varianto 560 a). Nato desno po rebru med veliko grapo in spodnjim strmim, ploščatim delom V stene, čez prage navzgor in levo prek strme stopnje na greben Struga. Po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 559.
560a Vstopno varianto s poti na Rušno planjo desno navzgor po grapi, prek gladkih pragov v škrbinico pod grebenom Struga (od tu dalje po smeri 560) sta prva plezala Jernej Horvat in Boris Krivic 26. decembra 1966.

561 UROŠEVA GRAPA
Prvi plezal Uroš Župančič 10. marca 1940 (zimski vzpon).
Ocena je odvisna od snežnih razmer, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri. Dostop kot pri smeri 560.
Opis: Po grapi z najvišje točke Skednjev desno navzgor na greben in po njem na vrh.
Sestop po grebenu na Srednjo Ponco in po smeri 563 v Tamar (3 ure).
SREDNJA PONCA
562 GRAPA MED SREDNJO IN ZADNJO PONCO
Prvi plezal Uroš Župančič 12. novembra 1939 (zimski vzpon).
Ocena je odvisna od snežnih razmer, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop po smeri 563 do krnice med Zadnjo in Srednjo Ponco (2 uri).
Opis: Iz krnice po grapi proti Rdeči škrbini. Izstopiš desno od njene najnižje točke. Dalje po grebenu na vrh.
Sestop po smeri 563 (2 uri).
563 NORMALNI PRISTOP
Prvi plezal Julius Kugy z Andrejem Komacem leta 1897 (NA 80).
Čas vzpona 4 ure.
Opis: Za karavlo v Tamarju po gruščnatem žlebu proti velikim votlinam. Mimo njih v loku proti levi, nad njimi desno skozi ruševje in gozd na hrbet, ki ga loči zaprodena krnica od drnastih sten Ponc. Po hrbtu navzgor in desno prek dveh grap ter po drnastem pobočju na vrh.
Sestop po isti smeri (2 uri).
564 KALTENEGGERJEVA SMER
Prva plezala Paul Kaltenegger in Kristina Roth oktobra 1923 (NA 98).
Ocena II, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Tamarja prek melišč, ruševja in jarkov navzgor do izrazitih stolpov pod vzhodnim stebrom (2 uri).
Opis: Pred vrhom melišča levo v stranski žleb, po njem in čez strmejše stopnje ter po lahkem svetu na vrh.
Sestop po smeri 563.
565 VZHODNI STEBER
Plezali Janez Golob, Ljubo Juvan, Tone Sazonov in Lojze Šteblaj oktobra 1963.
Ocena II, mestoma III, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 564.
Opis: S sedelca med stolpi in stebrom po ploščati, ruševnati steni v žleb in po njem navzgor na poraslo ramo v V stebru. (Do sem lahko tudi po žlebu z najvišje točke prodnatega stožca pod Srednjo Ponco.) Nad ramo se steber dviguje v strmi stopnji. Obideš jo desno po polici in žlebu ali levo v škrbino. Dalje po dobro razčlenjenem stebru navzgor na vrh.
Sestop po smeri 563 (2 uri).
566 SMRTNICA
Prva plezala Ljubo Juvan in Boris Krivic 25. septembra 1966 (PV 1967, 327 – reg.).
Ocena II, mestoma IV, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 567.
Opis: Smer poteka po levi grapi. S snežišča pod grapo po kaminih, ki jih prekinjajo veliki bolvani, 4 raztežaje navzgor (IV). Dalje se grapa močno razširi in položi. Še naprej po njej in 30 m pod škrbino med Visoko in Srednjo Ponco 2 raztežaja levo navzgor na greben.
Sestop kot pri smeri 563.
VISOKA PONCA

567 VZHODNI STEBER
Prvi plezal Gustav Renker julija 1912 (NA 98 – 99).
Ocena III, višina stene 400 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop: a) Iz Rateč proti jugu na gozdnat hrbet (najsevernejši izrastek Ponc) in po gozdnih stezah v jarek, ki pada iz krnice pod severnim grebenom Visoke Ponce. Na gozdnat hrbet prideš tudi po stezah za smučarskimi skakalnicami. Po jarku navzgor in desno v krnico ter dalje na Vratca (3 ure), b) Od smučarskih skakalnic v Planici po desni poti proti Tamarju do drugega (južnega) jarka. Po njem lovska steza na Ovčjo stran, pod V steno Visoke Ponce. Od tu desno čez rob v krnico pod S grebenom in na Vratca (3 ure), c) Od planinskega doma v Tamarju po poti poševno navzgor prek melišč pod V pobočjem Srednje Ponce. Čez jarek in skozi ruševje v strm gozd ter pod izrazitimi stolpiči pod V stebrom Srednje Ponce navzdol na Ovčjo stran. Dalje kot pri b) (3 ure).
Opis: Z Ovčje strani na desno stran stebra, po strmem kaminu in krušljivi steni na prodnat pomol v V stebru. Po njem do konca, nato desno po plateh na S greben.
Sestop po grebenu na Srednjo Ponco in po smeri 563 v Tamar (3 ure).
V stebru sta Kaltenegger in Rothova preplezala več variant.
568 PEČARJEVA SMER
Prvi plezal Janez Pečar-Bobek (NA 99).
Ocena II, višina stene 400 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 567.
Opis: Z Ovčje strani po grapi navzgor, nato desno prek grape v ploščato steno. Po njej navzgor v škrbino v S grebenu. Dalje po drnastih policah na V strani pod grebenom proti J pod vrh. Po strmih pečinah na vrh.
Sestop kot pri smeri 567.
568a Varianto je plezal Uroš Župančič 2. marca 1939 (zimski vzpon).
Ocena II, čas plezanja 2 uri.
Opis: Z roba med Ovčjo stranjo in krnico pod S grebenom po ploščatem žlebu in po stebru. Dalje desno ob stebru v škrbino v S grebenu
569 SEVERNI GREBEN
Prvi plezal Albin Roessel 27. septembra 1908 (NA 99 – 100).
Ocena II, višina stene 400 m, čas plezanja dve uri in pol.
Dostop kot pri smeri 567.
Opis: Z Vratc po grebenu (strmejše stolpe obideš na Z strani) v škrbino pod vršno grmado. Od tu desno v žleb v Z boku. Po žlebu, v zgornjem delu skozi ozek kamin na vršni del grebena. Po njem lahko na vrh.
Sestop kot pri smeri 567.
Možne so razne variante vstopa na greben. Najprimernejša je po plateh z V strani v škrbino pod vršno grmado.
570 GREBENSKO PREČENJE RATEŠKIH PONC
Prvi plezalci niso znani.
Ocena II-III, čas plezanja 10-12 ur.
Dostop kot pri smeri 567.
Opis: Z Vratc po grebenih vrhov: Visoka Ponca – Srednja Ponca – Zadnja Ponca – Strug – Vevnica – V Koncu špica – Kotova špica in na Kotovo sedlo. Zahtevnejša odseka sta: S greben Visoke Ponce, greben V koncu špica – Kotova špica. Odsek med Vevnico in Visoko Ponco ima deloma nadelano pot. Sestop kot pri dostopih za smer 549.
MALA PONCA
Vrh je lahko dostopen z Vratic skozi ruševje in po skrotju (dostope na Vratica glej pri smeri 567), sicer pa plezalsko ni zanimiv.
MOŽNICA, KORITNICA, BAVŠICA, TRENTA
Od doline, po kateri pelje cesta Bovec – Predel, se proti vzhodu odcepi najprej dolina Bavšica s podaljškom Bala, nato – zahodno – Možnica, od Gornjega Loga pod Mangrtom pa slikovita dolina Koritnica, ki se zajeda v gore proti vzhodu do Jalovca. Planinski postojanki v tem področju sta samo dom na Predelu (1154 m) in koča na Mangrtu (2072 m). Nekaj plezalnih vzponov je v Rombonu (2208 m), Jerebici (2125 m), v južnih in zahodnih ostenjih Mangrta (2678 m), Jalovca (2643 m) in Velikega Ozebnika (2483 m). Plezalsko daleč najprivlačnejša in najlepša pa je Loška stena, kar je skupno ime za severozahodno ostenje Moreža (2261 m), Briceljka (2347 m) in Oltarjev (2305 m).
Zaznamovanih poti ni mnogo: na Mangrt, iz Koritnice na Kotovo sedlo ali prek Škrbine za Gradom do zavetišča pod Špičkom (pri sedlu »Čez Brežice« se odcepi pot v Balo). Iz Bavšice vodi čez planino Bukovec (1350 m) zaznamovana pot na Bavški Grintavec (2344 m).
Z juga se vriva v Julijce dolga dolina Trenta s cesto od Bovca čez Vršič v Kranjsko goro; pri izviru Soče stoji planinska koča (876 m). Podaljšek Trente proti zahodu je Zadnja Trenta, ki jo obdajajo vrhovi Vratica (1978 m), Trentski Pelc (2109 m), Srebrnjak (2099 m), Bavški Grintavec (2344 m) in Skutnik (2172 m). Najlepšo steno ima Srebrnjak, a tudi drugod je dovolj plezalskih možnosti. Izhodišče za vzpone v Zadnji Trenti je planina Zapotok, od koder vodi nadelana steza na Velika vrata (1841 m) – prehod v Trento – in dalje na Bavški Grintavec. Nad Zadnjo Trento leži Rutarska Trenta, nad katero se dvigujeta Špiček (1964 m) in skupina Pelcev. Tu stoji poleti oskrbovano zavetišče pod Špičkom (2010 m, tri ure iz Zadnje Trente, 3 ure in pol z Vršiča), ki je izhodišče predvsem za plezalne vzpone v Pelcu nad Klonicami (2437 m).
V Trenti je treba opozoriti predvsem na plezalsko zelo zanimivo steno Planje (2453 m), poleg tega pa še na ostenje Kanjavca (2568 metrov), Vršaca (2194 m), Velikega Špičja (2397 m) in Plaskega Vogla (2348 m). V vasici Na Logu, kjer zavije proti vzhodu pod Triglav dolina Zadnjica, stoji planinska koča Zlatorog (622 m). Od tu vodijo zavarovane poti na Luknjo in v Vrata (6 ur), na Dolič (Tržaška koča, 2152 m, 5 ur) in do Zasavske koče na Prehodavcih (2071 m, 5 ur).
Čeprav ne sodita k trentski skupini, smo v to poglavje vključili še Krn (2245 m) in Batognico (2163 m) in pa smeri iz Pogačnikovega doma (Razor in Pihavec).
ROMBON
SEVERNA STENA
601 TUMOVA SMER
Prva plezala Henrik Tuma in Ivan Černuta-Voznik 12. avgusta 1909 (PV 1911, 181 – 182 s skico).
Ocena II in III, višina stene 500 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop: Iz Loga pod Mangrtom po cesti in stezi do planine Možnica (uro in četrt). Za sirarno se izteka široka, prodnata grapa izpod Rombona. Ob tej grapi levo od steze čez Korita, prek snežnega plazu v grapi. Dalje v strmo, gredasto pečevje na desnem bregu in po ozkih, izpostavljenih poličkah naravnost navzgor. Od snežnega plazu do skalnega okna (»Prebita jama«). Dalje po gozdu do vrha Brd in na široko melišče V zaslapeh (vidno iz Loga; 2 uri in pol).
Opis: Iz konca melišča po strmem rušju in drnu po rebru tik ob grapi Meli. Dalje po krajših rušnatih odstavkih vse do pečevja pod vrhom (utrudljivo, nevarno, izpostavljeno). Pod pečevjem postane svet malo položnejši, preprežen z zaprodenimi plitvimi žlebiči (»Prodiči«). Na koncu je vršna, krušljiva, luskasta stena. Desno proti škrbini, nato do vrha.
Sestop po markirani stezi na J mimo Čukle in planine Goričica v Bovec (2 uri).
602 ITALIJANSKA SMER
Prvi plezali Carlo Cernich, Franco Pirnetti, Claudio Prato in Marino Zoppetti 8. julija 1934 (Alpi Giulie 1943, 1 -4, s sliko).
Ocena III-IV, višina stene 500 m, čas plezanja od vznožja žleba 6-7 ur.
Dostop do Možnice kot pri smeri 601. Nato po gibljivem melišču v velik, strm snežni žleb, ki se vleče med dvema poraslima glavama do podnožja stene (2 uri in pol). Stena ima tri dele: spodnji (400 m) je porasel s travo in drevjem v izredno krušljivem pečevju; srednji del (500 m) pokrivajo zelo strme zelenice z redkim drevjem in skalnimi stolpiči; zgornji del je skalnat, izredno krušljiv. Opis: S snega v žlebu prestop v strme, zelo krušljive obrobne pečine. Prehod spodaj po gozdnem, zgoraj po travnatem rebru. Prehod na drugo, zelo strmo travnato rebro, dalje proti desni navzgor do roba pečevja, ki pada v žleb. Na robu previs, zato prečnica ok. 30 m levo, nato navzgor 12 m po drnu in krušljivem pečevju (nevarno) na gredino. Naravnost navzgor po strmem drnu (vmes drevesa) v širok kamin. Po njem do vrha, izstop čez plošče in drn (IV, nevarno) na desno do rušja. Prek drnastih zelenic do široke grede. Končno trava izgine. Plezanje se nadaljuje po lahkem pečevju na široka prodišča pod zgornjim delom stene v smeri vrha. Od tu do vrha je začrtan globok kamin, vzpon v smeri tega kamina. Desno do značilnega, ok. 20 m visokega stolpa, prek strmih plati, čez previs (IV, k), po žlebovih in poličkah v vznožje kamina. Zaradi krušljivosti levo po gladkih grapah, ki privedejo na greben nekaj minut od vrha.
Opomba: Za plezanje po strmih travnatih pobočjih so priporočljive dereze (žabice). Vode v smeri ni. Steno je treba plezati samo ob ugodnem vremenu, ko je popolnoma suha. Drugače so zelenice v srednjem delu zelo nevarne.
JEREBICA
603 JUŽNA STENA
Prvi plezalci Walter Kulterer, Giuseppe Perlich in Virgilio Zuani (Alpi Giulie, posebna številka 1929/1939 – reg.).

SEVEROVZHODNA STENA
604 SMER GSELMAN – WAGNER
Prva plezala Franc Gselman in Robert Wagner 23.-24. julija 1965.
Ocena IV, višina stene 550 m, čas plezanja 10 ur (za ponovitve 5-7 ur).
Dostop s Predela po graničarski poti prek Nemške glave na travnato sedlo med Nemško glavo in Jerebico do zadnjega mejnika. Od tod po travnatih policah levo navzdol 300 m do izrazitega kamina, dobro vidnega iz Koritnice (2 uri in pol).
Opis: Navzgor po širokem kaminu, ki se postopoma zožuje. Po 250 m (kk) preide v spolzek preduh, dolg 2 m. Od tod ok. 20 m do vlažne votline. Dalje po težko dostopni polici desno okrog roba kamina in še naprej ok. 40 m. Nato preskok s plati na poličko (tvegano, v prečnici ni klina). Od police še 2 m navzgor na dobro stojišče. Naravnost navzgor čez bolvan, porasel s travo (k), do varovališča. Naprej ok. 20 m desno navzgor, nato levo v lahnem loku na vrh kamina Po razčlenjenem svetu okoli dveh stolpov na vrh.
Sestop po poti v Možnico in Log (3 ure).
605 TUMOVA SMER
Prva plezala Henrik Tuma in Ivan Černuta-Voznik 10. avgusta 1909 (PV 1911, 84 – 87).
Ocena III z mesti IV, višina stene 400 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 604 do gorskega pašnika Planja, ki se končuje na melišču pod S steno Jerebice (uro od Predela).
Opis: Vsa S stena Jerebice je v spodnjem delu razklana. Vstop nad plazom v temen, prekinjen žleb, deloma že kamin. Po njem čez nekaj mokrih, bolvanastih skokov (IV, najtežji del smeri). Ko se žleb razdeli v dva kraka (globji drži naprej proti Kucerjem), desno po položnejšem, plitvejšem žlebu. Po njem navzgor (III) in iz žleba po lažjem pečevju na vrh.
Sestop kot pri smeri 604.
MANGRT
606 VZHODNI GREBEN DO V KONCU ŠPICE
Prva plezala Theodor Keidel in Heinrich Pfannl 6. julija 1897 (NA 231).
Ocena mestoma III, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop od koče na Mangrtu po poti do mesta, kjer se odcepi V greben.
Opis: Najprej po lahkem, slemenastem delu grebena, ki pa postane kmalu bolj strm in rogljast. Po J pobočju pod roglji do škrbine. Iz nje naravnost na visok stolp (najtežje mesto). Po dveh tretjinah stene v J bok stolpa in v naslednjo škrbino. Dalje po položnejšem grebenu do masivnega zadnjega stolpa. Proti V in po kaminih in policah navzdol (na enem mestu po vrvi) do najnižjega mesta-na grebenu (Rob nad Zagačami). Od tu se dviga strmejši greben v treh velikih skokih proti V Koncu špici. Prvi skok obideš levo ali desno, drugega in tretjega obplezaš po S pobočju. Nato po plazu na vrh
V Koncu špice in naprej na Kotovo špico.
Sestop kot pri smeri 549.
Pod grebenom Mangrt – Rob nad Zagačami je bila po J vesinah nadelana pot, a je v zelo slabem stanju in nevarna, posebno po dežju.
607 SEVEROZAHODNI GREBEN
Prva plezala Theodor Keidel in Heinrich Pfannl 7. junija 1897 (NA 232). Ocena II, čas plezanja 3 ure.
Dostop od koče na Mangrtu desno in skozi snežen žleb v škrbinico na SZ grebenu.
Opis: Levo v žleb, nato desno in po lahki skali S rebra na vrh.
Sestop po zavarovani poti v kočo na Mangrtu.
608 JUŽNI BOK
Prvi plezalci niso znani (NA 232).
Ocena II, čas plezanja 5 ur.
Dostop od koče na Mangrtu proti V na sedlo med Rdečo skalo in Malim vrhom (oboje v JZ grebenu). Na drugi strani sedla še naprej po poti, nato levo v breg (uro in pol).
Opis: Po nagnjeni, prodnati polici proti JV. S konca police po ozki polički pod preveso, po sledovih steze čez drnasto pečevje (»Huda steza«) do pašnika. Po strmem drnu in drobljivem pečevju do škrbinice v JZ razu Mangrta. Po drugi strani raza skozi moker, gladek kamin v boljše pečevje. Po skrotju na vrh. Sestop kot pri smeri 607.
609 JUGOZAHODNI RAZ
Prvi plezali G. Hahn, M. Storz in F. Weiss (NA 232).
Ocena III, trdna skala, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 607 na sedlo in navzgor po travna tem hrbtu do JZ raza.
Opis: Iz škrbine nekaj m naravnost navzgor, nato desno po lažjem svetu. Potem spet v levo na Z strani raza in na gredino. Po strmih žlebovih na višjo gredino, desno od votline v žleb, nato na greben in navzgor na polico. Desno okrog raza in lažje navzgor. Desno k črni plošči, vidni že od spodaj, po njej (III) in lahko na travnato pobočje. Tu stik s smerjo 608. Po žlebu do konca, čez plošče in skozi prsten žleb v škrbinico. Desno čez prag in lahko na vrh. Sestop kot pri smeri 607.
609a Varianto so plezali Angelo Carli, Giuseppe Occini in Anita Persel (Alpi Giulie 1940, 15).
Ocena III, čas plezanja 3 ure.
Opis: Vstop v raz desno od škrbinc. Navzgor skozi kratke kamine in poči ok. 70 m do ploščadi. Od tod levo udobna polica s kratkimi presledki rušja in drna. Po njej do srede Z stene in po polici do pomola, ločenega od stene. Navzgor skozi navpičen kamin, ki se vleče med steno in pomolom. Vstop v kamin s kratke grede na levo. Izstop iz kamina po slabih razčlembah (k, III) ter v škrbinico med krmoljo in steno. Izstop na drugi strani, nato po vodoravni, deloma zoženi polici v SZ stran (tam, kjer se polica konča v veliki krmolji). Po zelo težavni drči navzdol (k) do gredine. Dalje čez nagnjene plošče na strme zelenice in v zelo krušljivo pečevje. Po njem navzgor do roba grape, ki se grezi diagonalno proti rami, in po robu do konca. Tu prečnica v ozko grlo. Izstop iz grla po polički desno, prečnica prek strmega žleba. Nato kratek prestop na levo v steno s slabimi oprimki. Na drugi strani žleba dosežeš pomol. Z njega nekaj m navzdol do gruščnate grape. Prek nje levo in dalje po lahkem pečevju na vrh.
609b Isti raz sta preplezala tudi Letschnig in Bruno Tarabocchia (Alpi Giulie 1939, 35 – reg.).
Zimski vzpon iz Koritnice na Mangrt sta izvedla Mario Amstici in Silvano Franceschini 19.-23. decembra 1936 (Alpi Giulie 1937, 44 – 46).
ROB NAD ZAGAČAMI
610 Rob nad Zagačami je najnižje mesto v grebenu Mangrt – V Koncu špica. Dostopen je iz Koritnice po strmem, ploščatem žlebu. Z Roba se da nadaljevati vzpon na Mangrt (6-7 ur od Koritniške planine) ali pa naprej na V Koncu špico (glej smer 606). Možen je tudi pristop na Vevnico prek škrbine med Vevnico in V Koncu špico (5 ur iz Koritnice, NA 231).
KOTOVA ŠPICA
611 Po grapi iz Koritnice v škrbino med Kotovo špico in V Koncu špico ter po grebenu na vrh (NA 231).
Sestopi z Vevnice in Kotove špice kot pri smereh 555 in 549.
JALOVEC
SEVEROZAHODNA STENA
612 SMER PRINČIČ – WAGNER
Prva plezala Darjo Prinčič in Robert Wagner 19.-20. julija 1965.
Ocena IV z mesti IV+, višina stene 800 m, čas plezanja 12 ur.
Dostop iz Loga pod Mangrtom po poti, ki vodi skozi Koritnico na Kotovo sedlo, do zadnjega snežišča in do mokrega kamina (3 ure).
Opis: Raztežaj po levem robu kamina. Prehod v kamin in po njem do velike votline. Dalje proti desni navzgor 4, raztežaje po drnu in krušljivem pečevju do poličke. Nato naravnost navzgor do velike drnaste police. Levo ok. 20 m, naravnost navzgor po skoraj navpičnem skalnem svetu, deloma poraslem s travo, do značilnih belih plati (kk). Čez nje do previsa in pod njim desno (k) po plateh do stojišča na sedelcu. Dalje po grebenu do treh stolpičev (vidni s snežišča pri vstopu). Prehod med prvim in drugim (od leve proti desni). Dalje na stolpič, 3 m pod vrhom prečnica okoli njega z leve strani in razkorak v masiv (slabi oprimki). Po steni naravnost navzgor do majhnega snežišča in prek plati v raz (kk), visok 8 m. Naprej po grebenu do snežišča, ki leži nad veliko grapo. S snežišča po grebenu, ki je zelo razčlenjen, na vrh.
Sestop kot pri smeri 536.
613 MARIBORSKA SMER
Prvi plezali Milan Meden, Franci Špur in Robert Wagner 26. julija 1965. Ocena III z mesti IV, višina stene 800 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop po poti kot pri smeri 612. Takoj za gozdom desno proti velikemu snežišču in ob njem (po desni strani) po lahkem svetu do grape, ki je povezana s kamini (3 ure).
Opis: Vstop v greben in po njem 2 raztežaja do izrazitega vlažnega kamina. Po njem do konca, potem prečnica 4 m levo (k). Dalje po naslednjem kaminu, ki se konča v majhni votlini. Desno iz votline na dobro stojišče. Dalje proti levi v izrazito zajedo in po njej do previsa. Tu desno po ozkem kaminu na polico, poraslo s travo. Z nje v lahnem loku desno po razčlenjenem skalnatem, drnastem svetu do velikega snežišča pod vrhom. Možnih več izstopnih variant ali po nadelani poti na vrh.
Sestop kot pri smeri 536.
JUGOZAHODNA STENA
614 STARA SMER
Prvi plezali Karl Wurm, Miha Černuta, Andrej Stergulc in Ivan Valas (Wallas) 2. avgusta 1875 (NA 230).
Ocena III, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop iz Loga pod Mangrtom skozi Koritnico proti SV po melinah do sten Jalovca in desno pod nje (3 ure).
Opis: Najprej po kaminskem žlebu vkreber, nato po skalnatih in drnastih policah in gredah desno navzgor v škrbino v SZ grebenu. Na koritniški strani skozi sistem kaminov, po gladkih, mokrih in spolzkih plateh. Končno prečnica čez snežen ozebnik, ki pada iz zadnje škrbine pred vrhom Jalovca. Po lažjem pečevju na vrh.
Sestop kot pri smeri 536.
ZAHODNA STENA
615 SMER BERGINC – CEKLIN
Prva plezala Peter Berginc in Franc Ceklin 7. septembra 1951.
Ocena III-IV, višina stene 350 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Loga pod Mangrtom skozi Koritnico do široke, poševne gredine na Z strani Jalovca (4 ure).
Opis: Vstop s široke, poševne gredine v vpadnici značilnega stebra v zgornji tretjini stene. Po sistemu kaminov, poči, plati, gredin in žlebov do roba stene (mestoma krušljivo). Dalje po grebenu in po markirani poti na vrh (20 minut).
Sestop kot pri smeri 536.
Opomba: 4. julija 1937 sta preplezala Z steno Jalovca naravnost iz zatrepa Koritnice Eddy Muschi in Virgilio Zuani (Alpi Giulie 1937, 6-8).
616 JUGOZAHODNI RAZ
Prva plezala Peter Berginc in Franc Ceklin 9. septembra 1951.
Ocena IV, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 615.
Opis: Vstop s široke, poševne gredine ok. 30 m levo od najnižje točke JZ raza. Po njem poševno desno navzgor. V prvi tretjini se raz dvigne v strme odstavke. Pod njimi dolga, vodoravna prečnica desno (izpostavljeno). Naravnost navzgor po sistemu kaminov, poči in polic, dokler smer v drugi tretjini spet ne preide na levo stran raza. Po plateh in kaminih (deloma krušljivo) v loku na rob stene in na markirano pot. Še pol ure do vrha. Sestop kot pri smeri 536.
Opomba: Jugozahodni raz so že 27. avgusta 1933 preplezali Dettar, Walter Kulterer, Mario Orsini, Giuseppe Perlieh in Claudio Prato v 4 urah (Alpi Giulie 1939, 33). Točnega opisa ni bilo mogoče dobiti, verjetno pa je, da so plezali bolj naravnost po grebenu kot slovenska naveza.
VELIKI OZEBNIK

ZAHODNA STENA
617 SMER DOUGAN – DEFFAR
Prvi plezali Vladimir Dougan, Pino in Riccardo Deffar 29. junija 1930 (NA 230).
Ocena mestoma IV, čas plezanja 6 ur in pol.
Dostop iz Loga pod Mangrtom po zaznamovani poti proti prelazu Čez Brežice (prehod iz Koritnice v Balo). Nad prvo skalnato stopnjo s poti, ki zavije v desno, proti levi ter po rušju in skrotju proti veliki krnici. Po plaznem grušču iz dna krnice desno na zeleno glavo.
Opis: Proti zeleni glavi nad krnico pada po glavni steni Velikega Ozebnika rebro, ki stoji s trikotnim pomolom na snežišču. Tu vstop. Po zelo krušljivi pečini levo ok. 50 m, kjer vodi žleb levo navzgor, naravnost vkreber čez prage proti razu. Pod njim kratka prečnica na desno in strmo nanj. Više gori na razu težavna strma poklina (najtežje mesto). Nato prečnica desno po izpostavljenih, strmih plateh na polico. Po njej desno do krušljive zagate. Skozi njo na greben in po njem lahko do vrha.
Sestop po lahkem pečevju navzdol na markirano pot, po njej mimo zavetišča pod Špičkom, čez Škrbino za Gradom in Čez Brežice nazaj v Koritnico in Log (3 ure in pol).
Mogočno gorsko verigo, ki loči dolini Koritnica in Bavšica ter sega od sedla Čez Brežice proti JZ do Kluž, imenujemo s skupnim imenom Loška stena.
MOREŽ

618 SEVEROZAHODNI RAZ
Prvi plezali Virgilio Fantuzzi, Walter Kulterer in Virgilio Zuani 28. julija 1935 (Alpi Giulie 1935, 102 – 103 s sliko).
Ocena III-IV, višina stene 800 m, čas plezanja 6 ur in pol.
Dostop iz Loga pod Mangrtom po dolini Koritnice, prek travnikov do lesenega mostu in čez strugo. Po tovorni poti do struge potoka, ki privede iz škrbine levo ob razu. Od tu v veliko grapo pod škrbino, po prečenju struge hudournika naravnost prek gozdne meje navzgor. Brez steze ponovno prečimo strugo hudournika. Nad gozdom v ključih proti škrbini tako, da imamo veliko grapo na desni strani. Ko dosežemo grapo po kratkem žlebu, naprej po lahkem pečevju in rušju proti veliki previsni poči, ki se črta v sredini stene desno od raza (3 ure).
Opis: Naravnost navzgor čez vstopno steno, prečnica 5 m desno, nato po zelo krušljivi, drnasti pečini navzgor proti kaminu, ki ima na desni streho. Z majhnega varovališča desno od strehe prečnica pod njo (kk) v kamin. Po njem do vrha in dalje do skalnega zoba, poraslega z rušjem (možic). 25 m po steni navzgor skozi poč (k) proti levi (k), skozi rušje do drugega skalnega zoba. Čez 4 m visoko steno (k) in skozi gosto rušje do rahlo nagnjene ploščadi. Od tu po lahkem pečevju proti levi na polico, ki vodi poševno navzgor do raza (možic). Dalje naravnost na ploščad pod previsnim bolvanom, ki ga preplezaš 5 m desno skozi poč. Nato po razu v negotovi skali. Po 300 m (kk) dosežemo po kratki prečnici desno (k) udoben, 20 m dolg greben. Po njem v žleb, katerega spodnji del preplezamo po desni strani (kk, skromni oprimki). Nato v razkoraku proti levi nazaj v žleb. Lažje po žlebu naprej, nato prek lahkih skokov in stenic proti levi pod vrhnjim stolpom. Sestop okoli njega nekaj metrov levo in dalje proti desni. Potem v smeri travnatega jezika po lahkih drnastih pečinah na rob Loške stene.
Sestop: a) Na J stran (sprva proti levi pod Konjsko škrbino) po drnu in plateh na pot in v Bavšico (2 uri), b) Na Konjsko škrbino in po grebenu na Plešivec, sestop v škrbino med Plešivcem in Malim Ozebnikom ter po poti skozi Koritnico v Log pod Magrtom (3 ure).
619 DESNO OB RAZU
Vstopno varianto so prvi plezali Franc Bauman, Boža Gorjanc, Jernej Koritnik, Franc Malešič in Franc Papler 22.-23. julija 1965 (kartoteka vzponov na PZS).
Ocena IV, višina raza (brez podnožnega drna) 600 m, čas plezanja (za ponovitve) 6 ur.
Dostop sprva kot pri smeri 618, nato po pobočju levo od Pungrta po lovski poti na Ruševo glavo in z nje v sedlo pod razom (3 ure).
Opis: Po skrotju do stene. Vstop levo od zadnjega macesna po poči navzgor (k). Čez več strmih odstavkov do police, porasle s travo. Dalje raztežaj proti votlini desno navzgor. Naprej navpično po zajedi (kk), nato levo na raz. Čez plati in strmo travnato pobočje (stik s smerjo 618). Po položnejšem delu raza. Nato levo za glavo Votlega vrha in desno po lažjem svetu navzgor do vrha. Sestop kot pri smeri 618.
620 PREČENJE STENE
Prvi plezali Marjan Perko, Rozman in Tone Valič avgusta 1952.
Ocena II-III, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 618.
Opis: V spodnji polovici po smeri 618. Ko se ta usmeri naravnost navzgor in levo proti razu, kreneš iz majhnega zatrepa po sistemu drnastih poraščenih polic desno poševno navzgor. Prečiti masiv Votlega vrha na Z strani vse do zaprodene krnice pod škrbino med Morežem in Briceljkom. Nato navzgor po izstopnih kaminih (III) v grebensko škrbino.
Sestop po isti smeri ali kot pri smeri 618.
BRICELJK
621 SMER CESAR – COMICI
Prva plezala Jože Cesar in Emilio Comici 7. septembra 1930 (Rivista mensile CAI 1931, 239).
Ocena III-IV z mesti V, višina stene 1100 m.
Dostop iz Loga pod Mangrtom čez strugo Koritnice in skozi gozd do podnožja stene (2 uri).
Opis: Vstop ok. 50 m levo od dobro vidne prednje glave, porasle z rušjem, neposredno pod steno. Iz prodnate kotanje se vzpenjamo 10 m in prečimo steno rahlo proti desni ok. 50 m. Dalje v steno rušnate prednje glave in do njenega vrha. Nad glavo je stena, v kateri je poč, ki vodi navpično do police pod streho. Prek strehe je po sredini zarezana razpoka. To je najtežje in najbolj izpostavljeno mesto v smeri, ok. 150 m pod vrhom. Nato se stena položi, je lažja, a zelo krušljiva.
Sestop na J stran po drnastem svetu (držati se moramo proti levi čez strme plati, ker so desno velike prevese) v Bavšico (2 uri).
OLTARJI
622 LOVSKA SMER
Smer poznajo lovci in gonjači.
Ocena II-III, čas plezanja od dna 5 ur. Smer poteka ves čas po naravnih prehodih.
Dostop iz Loga pod Mangrtom čez strugo Koritnice, skozi gozd in ruševje po grapi Dolgi plazi, nato za Veliki turn. Po drnu v krnico in prečnica do rušnatih plati Mesni. V ogromno krnico pod Platmi.
Opis: Z desnega roba Plati dolga, izpostavljena prečnica v Plateh in nato desno poševno navzgor na rob stene. Po grebenu na Z (četrt ure) do vrha.
Sestop po grebenu na Morež in dalje kot pri smeri 618.
VRH RUP
623 TUMOVA SMER
Prvi plezali Henrik Tuma, Andrej in Ivan Černuta-Voznik 14. avgusta 1909 (PV 1911, 185).
Ocena III, višina stene 350 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz Loga pod Mangrtom čez strugo Koritnice, po pobočju Pologove glave skozi gozd in vkreber po grapi v Spodnjo, Srednjo in Gornjo Krnico (3 ure).
Opis: Po drnastih policah in plateh poševno levo navzgor (zelo strmo) v smeri dveh stolpičev (čeri) pod vršno zelenico V Meheh. Stolpiča obideš desno in preideš na zelenico V Meheh (porasla s travo in mahom). Po skrotastem in drnastem svetu na greben in na vrh. Po grebenu dalje do Briceljka (še uro).
Sestop kot pri smeri 621 ali pa še naprej po J pobočju Moreža in kot pri smeri 618.
624 DRAGOVA SMER
Prva plezala Franc Bauman in Drago Geršak 20. julija 1965.
Ocena III z mesti IV, višina stene 350 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Loga pod Mangrtom čez potok Koritnica v gozd in po lovski stezi do podnožja stene (v smeri grape med Vrhom Rup in Briceljkom ob hudourniku Kaluder, 2 uri).
Opis: Vstop levo od hudournika po dobro razčlenjeni, deloma krušljivi steni do snežišča pod ploščo. Prek nje 2 raztežaja (IV) na nagnjeno, veliko travnato gredino. Poševno levo navzgor in po ozki polički pod previsom, nato desno 2 raztežaja do grape. Nekaj m od grape levo. Dalje ok. 5 raztežajev navzgor, potem levo poševno proti stebru. Stena krušljiva in drnasta. Po stebru do izstopnega kamina. Po njem (IV) še 15 m do grebena.
Sestop kot pri smeri 623.
VRH KRNICE
626 Z JUGOVZHODA
Prvi pristopniki verjetno domačini (NA 228).
Ocena II, čas plezanja 4 ure.
Opis: Iz Bavšice po poti na Logje, levo skozi gozd in po pašnikih v Malo Rupo in višje v Veliko Rupo. Čez melišča desno in po gladkih, izpostavljenih ploščah na greben. Po njem proti JZ na vrh. – Z Velike Rupe se da priti skozi teman žleb na levi v škrbino za Kobilo in po stranskem robu na vrh.
Sestop po isti smeri ali pa po grebenih naprej proti Oltarjem, Briceljku in Morežu, nato kot pri smeri 618.
627 Z JUGA
Prva plezala Henrik Tuma in Ivan Mlekuž 1910 (NA 228).
Ocena II, čas plezanja 4 ure.
Iz Bavšice na Logje in levo v strm bukov gozd do bajte (Planja). Na levo, pod pečinami navzdol v Malo Krnico in po grapi na glavni greben. Po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 626.
MOREŽ
628 Z JUGOZAHODA
Prvi pristopniki so bili domačini, leta 1841 ali 1842 Sendtner, leta 1910 Henrik Tuma in Ivan Mlekuž (NA 227 – 228).
Ocena I, čas vzpona 3-4 ure.
Dostop iz Bavšice na planino Bala (uro in pol).
Opis: Nad planino v travnato reber v smeri Moreža. Višje gori desno do kotline Lepoče pod Konjsko škrbino. Nato dve možnosti: a) Čez strm prag na škrbino in po grebenu čez Mali na Veliki Morež. Malemu Morežu se lahko izogneš po ozkih policah in plezaš po žlebovih naravnost na vrh.
b) Lažji je dostop iz Lepoč po drnastih stopnjah naravnost na vrh.
VELIKI PELC
629 Z ZAHODA
Ocena vzpona II, čas 4 ure iz Bale (NA 227). Iz Bavšice na planino Bala (uro in pol) in do konca doline Bala. Nato navzgor proti rebru, ki pada s Srednjega Pelca, in nekaj časa po njem. Potem levo navzdol v krnico med Srednjim in Velikim Pelcem ter po rebru, vzporednem s prvim, na vrh. Sestop po isti smeri.
BAVŠKI GRINTAVEC
630 Z JUGA
Ocena I, čas vzpona 6 ur (NA 226).
Iz Soče čez Planino nad Sočo skozi široko krnico na SV do škrbine v Brdih. Do tu pelje od planine Bukovec nad Bavšico zaznamovana pot po JZ grebenu na vrh.
Sestop po zaznamovani poti na J strani v Sočo (2 uri).
SREBRNJAK
631 Z JUGA
Prva plezala Gustav Renker in Josef Sturm v sestopu 1910 (NA 226).
Ocena I, čas vzpona 5-6 ur. Po poti iz Soče do planine Na skali in proti Velikim vratom. Nad gozdom po travnatih pobočjih, nato ostro desno po ploščah in grapah na vrh. – Možen (boljši) tudi pristop po stezi do Velikih vrat in po grebenu na vrh. –
Sestop po isti smeri.
TRENTSKI PELC
632 Z VZHODA
Prvi plezal Henrik Tuma (NA 226).
Ocena I, čas vzpona 4 ure.
Od koče Zlatorog po strmi stezi proti Na Glavam, nato levo po strmem drnu na greben in na vrh.
Sestop po isti smeri.
VEVERICA
SEVERNA STENA
633 CENTRALNA SMER
Prva plezala Franc Kopač in Franc Primožič 16. avgusta 1952.
Ocena v spodnjem delu IV, zgoraj deloma V (skala čvrsta, izpostavljeno), višina stene 350 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop iz Zapodna po grapi v vpadnici vrha (uro in pol).
Opis: Na desni strani grape po plateh 15 m navzgor, nato desno čez preveso na večjo polico (možic). Po polici desno do konca, nato levo v steno do luske in čez previs na polico. Po njej 6 m desno, nato čez plati in kamine v grapo. Po njej na zeleno glavo. Z grebena glave po poči navzgor 6 m, nato levo čez plati pod previs. Čez previs na slabo izraženo polico. 10 m navzgor, nato prestop desno pod črn kamin. Po poči na desni strani kamina navzgor na polico in po njej rahlo desno navzgor pod črno preveso. Potem 30 m čez plati na desno pod razjedeno steno (možic) v kamin. Po njem navzgor čez previs in levo 7 m na stojišče. Od tu navzgor raztezaj po črnem kaminu, nato prečnica v levo do grape. Po njej in nato po plateh na vrh.
Sestop na J strani prek planine Veverica v dolino Trente (2 uri).
VRATICA
634 SEVEROZAHODNI GREBEN
Prva plezala Pavle Dimitrov in Janez Krušic 14. junija 1964.
Ocena II z mesti III, višina stene 350 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop od koče pri izviru Soče po cesti do Zapodna 2 km. Čez hudourniško strugo, za zadnjo domačijo po zaprodeni grapi do podnožja stene (2 uri, naporno).
Opis: 100 m pred koncem plaznega jezika pod SV steno Trentskega Pelca prečnica s plazu levo v krušljivo pečevje. Na drnasto polico in po strmem žlebu (k), ki privede na krušljiv greben, precej porasel z rušjem. Po grebenu navzgor skozi rušje in skrotje. Greben se izgubi pod vršno izstopno steno. Levo poševno navzgor po polici, porasli z rušjem. Prehod v kompakten, razčlenjen kamin, ki privede na greben tik ob vrhu.
Sestop po prodnatem žlebu v konto, nato prečenje in vzpon po kozjih stezah in skrotju po V strani na vrh Trentskega Pelca. Dalje po V grebenu in desno navzdol po stezah v Trento ali po smeri 641 na planino Zapotok (2 uri in pol) in po stezi do koče pri izviru Soče (uro).

635 SMER KRUŠIC – OMAN
Prva plezala Janez Krušic in Jože Oman 30. avgusta 1967.
Ocena III-IV, ključno mesto (prehod iz gladkih plati čez previsno, krušljivo stopnjo) V, višina stene 550 m, čas plezanja 6 ur in pol.
Dostop kot pri smeri 634 in do podnožja SV stene Trentskega Pelca (2 uri, naporno).
Opis: Iz prodnatega zatrepa v vpadnici vrha po sistemu zglajenih, navzdol visečih polic, ki vodijo desno navzgor do zaprodene kotanje. Iz nje desno po grapi, ki vodi navzgor proti S razu. V sredini grape levo naravnost vkreber čez krušljivo stopnjo na gladke, nagnjene plati. Prečnica čez nje levo navzgor raztežaj in pol v desni krak kaminov, ki sta izoblikovana v srednjem delu stene v obliki črke »V«. Skozi kamin levo prek previsne, krušljive stopnje 6-8 m (kk, ključno mesto V). Prehod v levi sistem kaminov. Po njih ok. 50 m. Prestop levo na mejno rebro in po njem do podnožja raza, ki se grezi z V grebena vršne kupole. Desno poševno navzgor 3 raztežaje po strmih, krušljivih, mestoma drnastih plateh. Po zaprodeni polici v izstopni kamin in po njem do roba stene ok. 15 m V od vrha. – Značilno za smer: od padajočega kamenja in plazov zglajene plati, težki kamini in delna krušljivost. Nevarnost padajočega kamenja.
Sestop kot pri smeri 634.
636 SEVERNI RAZ
Prvi plezali Slavko Koblar, Janez Krušic in Janko Šilar 28. avgusta 1948 (PV 1963, 144 – s sliko).
Ocena III, z mesti IV, višina stene 450-500 m, čas plezanja 4-6 ur.
Dostop s planine Zapotok po kozji stezi zložno navzgor do prodišč med Srebrnjakom in Trentskim Pelcem. Od tu skoraj vodoravno proti V čez strma rušnata pobočja, ki večkrat presekajo hudourniške grape, do podnožja raza (2 uri).
Opis: Vstop na najnižji točki raza. Čez strme stopnje, ki presekajo vodoravne police, proti desni navzgor. Nato poševno levo. Prehode izbiraš v razčlenjenem svetu. Prestop na rebro, za katerim se grezi grapa navzdol v zatrep na V strani raza. Po grapi možen pristop na raz z V. Po rebru desno navzgor. Nato po sistemu polic, pragov in kaminov naravnost navzgor (stalno na desni strani raza) do pomola pod navpičnim, gladkim pragom v razu (možic). Dalje poševno desno navzgor po zaprodeni polici in prek strmega odstavka ok. 20 m v lažji, a zelo krušljiv svet. Nazaj na raz, ki se zelo položi. Naprej po razu in prek razdrapanih vršnih bolvanov na vrh.
Sestop kot pri smeri 634.
637 SMER PERKO – ZALETEL
Prva plezala Marjan Perko in Alojz Zaletel 20. septembra 1949 (PV 1952, 171 – reg.).
Ocena III z mesti IV (spodnji del izpostavljen), višina stene 450-500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 634 na melišče in po skrotastem grebenu desno na rob ter po njem do podnožja stene (2 uri in pol) ali pa kot pri smeri 636.
Opis: Vstop v vpadnici vrha po gladkih plateh do črne stene. Dalje po polici levo od možica. Od tu raztežaj naprej po polici in 30 m navzgor (IV) do poličke. Dalje 10 m do prodnate police, nato navzgor v zagato, ki se je moraš izogniti na levo (IV). Potem desno okoli roba in levo po poči navzgor ok. 20 m do dobrega stojišča. Nato po malo izbočenem grebenu ok. 100 m navzgor in na raz (možic). Od tod po smeri 636 do vrha.
Sestop kot pri smeri 634.
638 DIREKTNA SMER
Prva plezala Andrej Mehle in Marjan Perko 19. avgusta 1952.
Ocena III z mesti IV, višina stene 450-500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 637.
Opis: Vstop v vpadnici vrha po gladkih plateh, desno od črne stene. Po kaminu navzgor in kjer ta preide v poč desno okoli gladkega roba stene (IV). Od tu po poči desno na skalni rob (prečnica – oporna tehnika). Dalje po gladkih, malo prodnatih plateh navzgor do možica. Od vršnih bolvanov levo proti vrhu. – Spodnji del zelo izpostavljen, srednji del trdna skala, ki preide proti vrhu v krušljiv svet.
Sestop kot pri smeri 634.
639 SEVEROZAHODNI RAZ
Prva plezala Lojze Hrašovec in Slavko Jenko 20. septembra 1949 (PV 1952, 171 – reg.).
Ocena III, vstopna prečnica IV, višina stene 450-500 m, čas plezanja 4 ure. Dostop kot pri smeri 637.
Opis: S prodišča pod vpadnico desnega raza ok. 50 m levo v algast žleb. 6 m po njem, nato levo v gladke plošče, iz katerih je zelo težaven prestop v desno. Nekoliko navzdol na polico in nekaj m po njej proti desni. Po težavnem svetu proti desni navzgor. Levo v kamin in po njem do previsa. Pod njim luska, ki jo obideš na levi strani. Dalje po težavnem svetu navzgor. Po kaminu, ki se črta v loku levo navzgor in se skoraj popolnoma položi. Dalje v žleb, ki preide v algast kamin. Pod zagozdeno skalo, ki je v njem, desno na mejno rebro in po njem navzgor. Sledi v levo kratka prečnica, ki se končuje v majhni kotanji. Iz nje vodi smer navzgor po težavnem svetu približno 2 raztežaja. Težavna prečnica desno pod izrazite, gladke, na vrh prislonjene luske. 2 m navzdol ter po kaminu in lahkem skrotju 50 m desno od vrha na greben. Sestop kot pri smeri 634.
RIBEŽNI
640 LEVI PRISTOP
Prvi plezali Slavko Koblar, Janez in Katra Krušic, Janko Šilar 23. avgusta 1948 (PV 1963, 144 – reg.). Ocena I-II, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 636 do izrazite grape (uro in pol).
Opis: Ob grapi po desnem rebru po drnu in skrotju.
Sestop po smeri 641.
641 DESNI PRISTOP
Prvi plezal Henrik Tuma pred letom 1914 (NA 225).
Ocena I-II, čas vzpona 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 640 na prodišče v kotanji pod V stebrom Srebrnjaka (uro).
Opis: Po drnu in skrotju in sistemu polic poševno proti levi na Ribežne. Možno po Z grebenu naprej na vrh Trentskega Pelca. – Ta vzpon je tudi najprimernejši sestop za vse smeri v Trentskem Pelcu, če se želimo vrniti v Zapodne.
Sestop po isti smeri.
SREBRNJAK

642 SEVEROVZHODNI STEBER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 24. julija 1949 (PV 1950, 113 in 150, reg. in slika).
Ocena III, rebro v prvem stolpu IV+, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure. Dostop iz Zapodna po stezi do planine Zapotok (uro in četrt) in po kozji stezi zložno navzgor do V prodišč pod Srebrnjakom (uro in pol).
Opis: Vstop 10 m levo od najnižje V točke stebra. Po skrotju in lahkem pečevju naravnost navzgor ok. četrtino stebra. Nekoliko desno do ozke, zlizane in algaste grape, ki je zarezana na S strani prvega stolpa v stebru. Po levem mejnem rebru (ob grapi) navzgor rahlo proti levi. Čez prvi previs (k) na izpostavljeno stojišče. Od tod proti desni navzgor (IV) na ostro sedelce v rebru (ok. 30 m od vstopa v rebro, izpostavljeno). S sedelca 3 m naravnost navzgor (neznatne opore, IV+). Nato pod preveso poševno desno navzgor okrog roba (IV+) v razčlenjeno pečevje. Dalje po rebru ok. 50 m do vrha prvega stolpa (ostra vodoravna rez, do sem 3 ure, možic). Dalje navzgor (krušljivo) po lažjem pečevju ok. 60 m do ostre grebenske rezi, v katero preide steber. Strmina popusti. Po grebenski rezi (gornja tretjina stebra) do vrha. Rez je zelo ostra in izpostavljena na obe strani, a plezanje ni težko. Na vrhu velik možic.
Sestop po grebenu proti V v preval in na S čez Ribežne ter po smeri 641 do prodnate kotanje na V strani Srebrnjaka (uro in pol). Po kozji stezi do planine Zapotok (tri četrt ure).
643 VZHODNI STEBER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 8. julija 1951 (PV 1952, 298 – reg.). Ocena IV, višina stene 450 m, čas plezanja 3 ure in pol.
Dostop kot pri smeri 642.
Opis: V vzhodnem delu S stene je izrazit steber, ki ga omejujeta široki grapi, polni skokov in plati. V srednjem delu se steber izoblikuje v strmo izrazito rebro, ki omogoča vzpon (levo in desno so prevese in gladke plati). – Vstop v steno, kjer sega steber najnižje v prodišče (nekoliko desno od vpadnice rebra). 2 raztežaja po strmem, dobro razčlenjenem pečevju. Nato vodoravna prečnica levo na drnast greben v vpadnici rebra (tik nad spodnjimi neprehodnimi prevesami). Po drnastem grebenu naravnost navzgor (trava, prst). Čez kratek skok in strm kamin do široke, prodnate gredine. Od tod naravnost navzgor po žlamborju in čez kratko preveso (plezanje poševno desno navzgor) z dobrimi oprimki v lažji svet. Rahlo poševno desno navzgor (v smeri stebra). Ko se rebro ustromi in postane gladko, prek njega na desno mejno stran. Takoj za robom vzpon po plitvem kaminu navzgor in nazaj na rebro nad preveso. Spet nekaj časa točno po rezi rebra, nato se zaradi plati (varovališče za lusko na desni strani rebra) preči vodoravno na levo v žlambor (slabe opore v plateh). Po žlamborju pol raztežaja navzgor do varovališča. Iz žlamborja desno nazaj na rebro in čez kratek prevesen prag (gozdenje v poči) v lažji svet (možic na terasi). Še 2 raztežaja lažjega sveta (vmes nekaj pragov in plati) do vrha (možic).
Sestop po grebenu na severovzhodni steber in kot pri smeri 642.
644 CENTRALNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 25. julija 1949 (PV 1950, 113 in 150, reg. in slika).
Ocena IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 642.
Opis: Z rušnatega jezika, poraslega z macesni, čez žmulast svet levo ob rdečem žlebu do najvišjih macesnov (skoro v sredini stene). Nato po ostrem rebru do značilnega črnega odloma (spodaj gladke bele plati). Po položnejšem rebru levo navzgor do roba stene. Vstop ok. 100 m levo od rušnatega jezika. Proti desni navzgor (razdrapano pečevje) do najvišjega macesna na vrhu rušnatega jezika. (Do sem je možen pristop tudi po rušnatem jeziku – lažje.) Do prvega širokega pasu žmulastih preves. (Na polici možic.) Dalje po žmulastem žlebu. Čez prvo žmulo 5 m po poči z desne proti levi (IV). Nato levo okrog rebra v žleb in po njem (IV) 3 raztežaje do prodnate poličke. Od tod naravnost navzgor ok. 30 m do poličke (rušje in rododendron, možic). Dalje desno v žleb, ki se odkloni proti desni. Po njem 2 raztežaja na krušljiv grebenček. Nato po rdečem, krušljivem svetu ok. 35 m do travnatega sveta (samotni macesen). Dalje po izrazitem, ostrem in zelo strmem rebru naravnost navzgor (III) ok. 3 raztežaje do prodnate police pod preveso v rebru. Levo za rob, takoj desno navzgor 2 raztežaja do belih plati pod črnim polokroglim odlomom. S stojišča desno ob plateh po gladkem stebričku
3 m, nato prestop desno v poč in po njej 4 m na poličko pod desnim vogalom polokroglega odloma (možic, dobro varovališče; do tu 3 ure). Desno ob polokroglem odlomu po poči navzgor 10 m (IV, gladka, čvrsta skala, dobro gozdenje). Nato po žlebu desno ob izrazitem, ogromnem in prevesnem bolvanu. Dalje proti levi navzgor na greben, ki se znatno položi (dobro razčlenjen in krušljiv). Ok. 4 raztežaje od bolvana do konca grebena. Nato še ok. 20 m Z do najvišje točke v grebenu Srebrnjaka (možic).
Sestop po grebenu proti Z in z Z grebenskega vrha navzdol 4-5 raztežajev po sistemu nagnjenih polic, ki vodijo levo poševno navzdol, ter čez kratko stopnjo do Malih vrat (II-III, tri četrt ure). Dalje na S po policah, rušju in drnu še ok. 200 m navzdol v prodnat zatrep na Z strani Srebrnjaka. Po kozji stezi do planine Zapotok (uro in četrt) in v Zapoden (uro).
644a Kaminsko varianto v Centralni smeri sta prva plezala Jože Januš in Franc Primožič 20. septembra 1949 (PV 1952, 171 – reg.).
Ocena III z mesti IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure (cela smer).
Opis: Po travnatem jeziku, poraslem tudi z rušjem, proti levi navzgor, levo od druge votline. V srednjem delu je smer v bistvu ista kot smer 644. Nato po kaminu, ki vodi proti levi navzgor do značilne lope, dobro vidne s planine Zapotok. Lopi se izogneš levo na grebenček (IV). Dalje po kaminu do večje prodnate police (možic). Potem naravnost navzgor v ozek kamin (IV). Zelo krušljiv in težaven svet. Dalje po večji grapi, ki vodi proti desni navzgor, in izstop na greben (možic).
645 ZAHODNI KAMINI
Prva plezala Lojze Hrašovec in Slavko Jenko 19. septembra 1949.
Ocena III, višina stene 450 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 642 do izrazite grape v Z delu S stene (uro).
Opis: Vstop iz majhne krnice v vpadnici grape. Čez težavno stopnjo proti desni v srednje težaven svet 2 raztežaja. Po desnem od dveh izrazitih kaminov, vidnih iz doline. Pretežno po kaminu, deloma tudi po desnem rebru kamina. Na desno po policah in po položni plošči navzgor v kratek kamin (nad njim možic). Dalje navzgor po odprtem kaminu in po njem na rob stene. Sestop kot pri smeri 644.
646 LEVO REBRO OB GRAPI V ZAHODNEM DELU
Prvi plezali Slavko Koblar, Janez Krušic, Janko Šilar in Jože Štolcar 27. avgusta 1948 (PV 1964, 480 s sliko).
Ocena II z mesti III, višina stene 450 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop s planine Zapotok po poti, ki vodi na Velika vrata, nato čez drn in pašnike na melišče v vznožju izrazite grape v Z delu S stene Srebrnjaka (uro).
Opis: Vzpon poteka po razčlenjenem rebru na levi strani grape. Čez stolpiče in kratke prage. Z izrazitega stolpa v sredini stene prek sedelca na drug značilen stolp (možic). Od tod prek slabo razčlenjenih zložnih plati do zaprodenega žleba (možic na gredini pod previsom). Po žlebu do izrazite grebenske škrbine (možic), malo V od vrha Srebrnjaka.
Sestop kot pri smeri 644.
647 DIREKTNA SMER V ZAHODNEM DELU
Prva plezala Pavle Dimitrov in Janez Krušic 12. julija 1964 (PV 1964, 480 s sliko).
Ocena III z dvema mestoma V, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure. Dostop kot pri smeri 646.
Opis: Smer poteka po sistemu kaminov, zarezanih med dvema značilnima stebroma. Po drnastem pečevju levo poševno navzgor v vpadnico sistema kaminov. Naravnost navzgor 3 raztežaje po strmi, a dobro razčlenjeni skali (III) do podnožja izrazitih temnih preves. Pod njimi prek plati (k) z neznatnimi oprimki in raztežaj prek preves (V). Nato se kamin razcepi v dva kraka (pod prevesno rjavo skalo možic). Po levem kaminu navzgor ok. 2 raztežaja do višine vrha levega stebra. Desno navzgor čez izrazite plati (možic). Prečnica desno na raz in po njem naravnost navzgor na desno stran velike, temne prevese (v vogalu strehe ob plateh možic). Naravnost po poči 6-8 m na desni strani plati (V, k) v dno prevesnega kamina. Desno ven po odklani luski (gozdiš z levo nogo 5-6 m, ocena V), na pomol. Dalje prečnica levo nad preveso nazaj v kamin (možic v lopici). Po kaminu, ki se spremeni v zložnejši žleb, ok. 3 raztežaje do vrha.
Sestop kot pri smeri 644.
648 SEVEROZAHODNI STEBER
Prvi plezali Slavko Koblar, Janez Krušic, Janko Šilar in Jože Štolcar 24. avgusta 1948 (PV 1964, 480 s sliko).
Ocena IV z mesti V (izpostavljeno, skala izredno trdna), višina stene 450 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop kot pri smeri 646.
Opis: Vstop levo od belih plati, kjer sega SV steber najnižje v melišče. Pretežno po vstopnem kaminu. Previs in 2 raztežaja levo navzgor. Iz kamina prečnica desno na pomol in čez kratko strmo stopnjo ter proti levi nazaj v kamin. Po njem še ok. 30 m do izrazitih preves (možic, levo dve lopi). Sistem preves se tu vleče v vsej širini. Desno navzgor do previsa (luska). Izpostavljeno. Čez previs z zanesljivimi oprimki. Dalje proti desni čez plati in nazaj v kamin, ki ima obliko »S«. Dalje levo navzgor 3-4 raztežaje (trdna skala). Nato čez previs do zelenice (možic). Ok. 15 m desno navzgor po gredini, nato naravnost kvišku v vogal. Tu po gladki polički skoro brez opor levo 8-10 m, nato prestop v gladke plati tik ob značilnem razu. Prek plati naravnost navzgor (kk) in čez previs do zelene police ok. 30 m. Levo za ogromno lusko na rebro, ki loči Z steber od SZ stene. Levo po drnastem pobočju navzgor na ramo (možic) do okna, ki se grezi v S steno. Proti levi nad črnimi previsi pod vršno kupolo. Z rame naravnost navzgor raztežaj (zelo težavno) prek plati in po skrotju na vrh.
Sestop kot pri smeri 644.
SEVEROZAHODNA STENA
649 SMER RENKER – STURM
Prva plezala Gustav Renker in Josef Sturm avgusta 1910 (NA 225).
Ocena mestoma III, čas plezanja 3 ure. Dostop s planine Zapotok levo po travnatih pobočjih in prodiščih v smeri rdeče pečine v snežno krnico (s planine ni vidna). Po strmem plazu do stene (uro).
Opis: Po krušljivem pečevju vedno proti levi navzgor do strmega žleba. Po njem težavno vkreber. Najprej čez navpičen prag v žlebu, nato čez zagozden bolvan. Čez ploščato, visečo polico brez opor (najtežje mesto). K oknu in po krušljivi pečini na Srebrnjakov greben ter po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 644.
ZAPOTOŠKI VRH
SEVERNA STENA
650 SMER KRUŠIC – STRAŽISAR – ZUPAN
Prvi plezali Janez Krušic, Jože Stražišar in Tone Zupan 10. julija 1949 (PV 1952, 171 – reg.).
Ocena III, izstopna poč IV+, višina stene 200 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop s planine Zapotok po stezi, ki vodi na Velika vrata, nato levo na melišča pod S steno Zapotoškega vrha (tri četrt ure).
Opis: Vstop s prodišča malo levo od vpadnice vrha. Po strmem kaminu raztežaj v lopico. Iz nje čez previs na plati in čez nje levo na peščen pomolček. Od tod nekaj m naravnost navzgor, nato po polički, ki vodi levo vkreber. Spet čez plati 4-6 m. Za robom poševno desno navzgor po odprti, položnejši in razčlenjeni steni ok. 35 m. Vodoravna prečnica levo čez plati v kamin, ki je zarezan vse do značilne votline v gornji tretjini stene. Po kaminu ok. 2-3 raztežaje (III). Konec kamina preide v grapo. Do značilne visoke in prevesne votline (možic). Iz nje nekaj m desno navzdol, nato po peščeni polici za rebro. Zadaj se polica nadaljuje vodoravno. S police čez previs in po krušljivem svetu na polico pod vršno kupolo (možic). Po polici 4-6 m levo do vznožja navpične, slabo razčlenjene poči. Po njej navzgor, prečnica desno na rob in čez izstopne plati na vrh.
Sestop po lažjem pečevju na Z stran do Velikih vrat (20 minut) ter po stezi nazaj na planino Zapotok (pol ure).
BAVŠKI GRINTAVEC
651 SEVEROVZHODNI GREBEN
Prvi plezali Julius Kugy, Graziadio Bolaffio in Jože Komac 1899 (Kugy: Aus dem Leben eines Bergsteigers. 1925, 76).
Ocena II, višina stene ok. 500 m, čas plezanja 3 ure, izredno krušljivo.
Dostop s planine Zapotok proti Velikim vratom. Nato desno po prodiščih do stene med Velikimi vrati in Sravnikom.
Opis: Po steni na greben in po njem čez Sravnik na vrh Bavškega Grintavca.
Sestop: a) V Zapotok po isti smeri ali po poti ali po smeri 652. b) Po zaznamovani poti v Sočo (2 uri) ali prek planine Bukovec v Bavšico (3-4 ure).
652 SEVERNI GREBEN
Prva plezala Ivan Mlekuž in Eduard Traucer 1868 (NA 225).
Ocena II, višina 300 m.
Dostop od planine Zapotok po poti na sedlo Kanja (uro in pol). Na to sedlo lahko prideš tudi po poti iz Bavšice prek planine Bukovec (2 uri).
Opis: a) Levo v SV steno in po njej na vrh (prvi plezalci, krušljivo, 4-5 ur). – b) Desno v Z steno, čez police in čez strm žleb na vrh (Julius Kugy in Anton Tožbar, 2-3 ure).
653 Severno steno Grintavca so preplezali po prvi vojni italijanski plezalci Benvenuti, Edvige Muschi, Giuseppe Perlich in Virgilio Zuani (Alpi Giulie 1939, 133).
SKUTNIK
654 Prvi plezal Henrik Turna (NA 224).
S planine Zapotok najprej po grapi, nato desno proti drnastemu pobočju. Po njem na vrh (I, 3 ure). Tuma je nadaljeval vzpon z grebenskim prečenjem do Velikega Pelca (2 uri in pol) in naprej do Pelca nad Klonicami (uro in pol). Sestopil je v Škrbino za Gradom (uro) in prek (današnjega) zavetišča pod Špičkom v Trento.
Greben Pelcev iz Bavšice so plezali Deffar, Orscolo Pieri in Narciso Zaller (Alpi Giulie, posebna številka 1929/39)

VZHODNA STENA
655 KRUŠIČEVA SMER
Prvi plezal Janez Krušic s tovariši 23. oktobra 1950 (PV 1963, 96 s sliko). Ocena II z mesti III, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz zavetišča pod Špičkom po poti proti Škrbini za Gradom (5 minut), nato levo navzdol mimo podnožja V grebena Pelca nad Klonicami v zaprodeno kotanjo za grebenom (pol ure).
Opis: Dostop po rebru na desni strani grape, ki drži na škrbino za tretjim stolpom V grebena. Po dveh raztežajih prestop v grapo, v kateri je ogromna votlina s snegom. Obideš jo na levi strani in preideš v grapo nad votlino. Po njej 10 m, nato levo na rebro ter po plateh in drnasti steni (k, III) levo v pravo steno. 3 raztežaje poševno levo navzgor do majhnega zatrepa pod belimi platmi. Iz njega levo po polici na rebro. Navzgor in prek rebra nad bele plati. Dalje po strmem, a razčlenjenem svetu 3 raztežaje rahlo desno navzgor prek plati. Pod vršno kupolo levo čez rebro in za njim po žlebu na vrh.
Sestop po Z grebenu do Škrbine za Gradom (uro, II-III) in po poti nazaj v zavetišče pod Špičkom (pol ure).
656 VZHODNI GREBEN
Prva plezala Ernesto Butti in Claudio Prato (Alpi Giulie 1940, 14 – 15 s sliko, PV 1963, 96 s sliko).
Ocena III z mesti V, višina stene 400 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 655 do podnožja V grebena (20 minut).
Opis: Vstop po drnasti rezi pod najnižjim stolpom. Po ostri rezi 15-20 m do majhnega stojišča na desni strani odklanega grebenskega stolpiča. Po krušljivem kaminu na vrh stolpiča. Dalje čez 4 m visoko preveso (V) do ozke poličke nad žmulo. Pod njo 2 m levo, nato po gladki plošči (kk, V) navzgor na rob prvega terasastega stolpa (možic). Dalje 3 raztežaje strmo navzgor, na koncu malo levo in na drugi stolp. Sestop v škrbino 10-15 m po krušljivem svetu. Iz škrbine po mestoma drnastem razu, višje prek plati na tretji stolp (možic). Sestop 5-8 m v škrbino. Iz nje čez navpično stopnjo po ozki poči (kk, V) in dalje po plateh ok. 20 m do ravnega odstavka (možic). Dalje zložno proti desni do podnožja zadnjega navpičnega odstavka. Na S strani prek plati s slabimi razčlembami in čez nezanesljive bloke zelo strmo 60 m na krušljiv grebenček (k). Po njem in po lažjem skrotastem svetu na vrh.
Sestop kot pri smeri 655.
SEVERNA STENA
657 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Saša Slavec 16. septembra 1951 (PV 1956, 323 – 324 s sliko).
Ocena spodnji del IV+, zgornji III, višina stene 380 m, čas plezanja 3 ure in pol.
Dostop iz zavetišča pod Špičkom po poti proti Škrbini za Gradom in čez melišče pod S steno Pelca nad Klonicami (pol ure).
Opis: Vstop na levem robu plošč, ki segajo najnižje v melišče, nekoliko desno od vpadnice vrha. Po zaprodenih ploščah 2 raztežaja naravnost navzgor v izrazit žleb, ki poševno reže skoro vso steno. Po žlebu 15 m navzgor, nato prečnica 5 m desno prek plošče (k) pod značilno sivo stenico. Nato naravnost navzgor (več težjih mest) na veliko, navzdol visečo gredino. Nad njenim levim delom se dviga 20 m visok, navpičen kamin (možic): Po njem do skalnate zagozde, pod katero je težak prestop (V-), levo navzgor (k) na sedelce z dobrim varovališčem. Dalje po plitvem kaminu in prestop levo na plati. Čez nje navzgor do stojišča (k). Še prek plošč in kratkega praga na položnejše plati (dobri oprimki). Po njih 3 raztežaje navzgor do sedelca v zgornjem koncu (možic). Dalje poševno levo navzgor 2 raztežaja v smeri gladkih, belih plati pod vrhom. Čez nje 30 m na majhno teraso (možic) in po lahkem pečevju do vrha.
Sestop kot pri smeri 655.
658 SEVEROZAHODNI GREBEN
Prva plezala Julius Kugy in Andrej Komac 1891 (NA 224).
Ocena mestoma III, čas plezanja 2 uri,
Dostop iz zavetišča pod Spičkom v Škrbino za Gradom (uro).
Opis: Iz Škrbine desno do grebena, ki je izredno izpostavljen in ozek. Prva plezalca sta se težkemu vstopu izognila s prečenjem v V pobočje. Od tu pelje drnast žleb spet na greben in po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 655.
MALI OZEBNIK
659 Na Mali Ozebnik je najprimernejši dostop iz zavetišča pod Špičkom in po poti v Škrbino za Gradom. Od tu po strmih drnastih pečeh najprej po grebenu, nato poprek na desno (vzhodno) do drnastega žleba. Skozenj na krhko grebensko rez in po njej na vrh (NA 223, iz Škrbine 10 minut). (Od Zapodna v Trenti do zavetišča pod Špičkom 3-4 ure, iz Loga pod Mangrtom 4-5 ur. V Škrbino za Gradom lahko prideš tudi iz Bavšice.)
JALOVEC
660 IZ TRENTE ČEZ JEZERCA
Prvi pristopili Blodig leta 1878, Julius Kugy in Anton Tožbar leta 1882 (NA 223).
Ocena III, čas vzpona 6 ur in pol.
Opis: Od koče Zlatorog po cesti in nato po poti na planino Trenta (2 uri in pol). Naprej v Z, nato v SZ smeri proti veliki grapi, ki pada s sedla med Velikim Ozebnikom in Jalovcem, in v krnico v vznožju te grape (2 uri). Nato desno v strme in spolzke plati in gladke žlebove pod navpično steno, čez plati v grapo (20 m nad najvišjim snežnim jezikom). Pod črno, mokro preveso levo po strmi in gruščnati gredi in skozi kaminasto poklino. Nato v desni breg grape. Večkrat prečenje z ene strani na drugo. Pod prevese in kmalu na vrh grape (uro in pol). Čez melišča in po policah na J greben Jalovca ter po njem na vrh (tri četrt ure). (Vzhodno nad grapo pelje sedaj zaznamovana pot.)

SEVERNA STENA
661 GRAPA UTRUJENEGA STOLPA
Prvi plezali Miro Dermelj, Maks Medja, Dušan Vodeb in Uroš Župančič 27. junija 1948 (PV 1962, 336 s sliko).
Ocena III, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop od Tičarjevega doma na Vršiču po zaznamovani poti, ki vodi na Kriške pode, do Mlinarice, nato po meliščih do podnožja S stene Planje (3 ure).
Opis: Po snežiščih Mlinarice v vpadnici grape. Snežišča se podaljšujejo do prvega neprehodnega, algastega in prevesnega skoka. Po polici raztežaj na levo. Nato takoj po kaminu navzgor proti škrbini in sestop (k) v grapo nad prvi skok. Po izprani grapi navzgor do drugega snežišča in po njem do drugega skoka, ki je tudi algast, prevesen in neprehoden. Umik na levi rob po polici (možic), dalje po levem robu grape navzgor. (Prva možnost za vrnitev v grapo.) Po nagnjenih snežiščih do 80 m visokega algastega skoka, ki je na vrhu zaprt z ogromnim bolvanom. Ta skok ni prehoden, zato spet na levi rob in dalje po pečevju navzgor do roba grape. Na levo in tik ob stolpu na greben.
Sestop po grebenu proti V na zaznamovano pot Vršič – Kriški podi in po njej na Vršič (3 ure in pol) ali na Pogačnikov dom (pol ure).
662 CENTRALNI STEBER
Prvi plezali Ljubo Juvan, Janez Rupar in Lojze Šteblaj 16.-17. septembra 1961 (PV 1962, 336 s sliko).
Ocena V, višina stene 500 m, čas plezanja 15 ur.
Dostop kot pri smeri 661.
Opis: Vstop s snežišča po žlebu levo navzgor več raztežajev do krušljive poči. Po poči (k, V+) na nagnjene plošče in čez previs v globoko grapo. Po grapi in njenem desnem robu 3 raztežaje navzgor do previsne zapore. Po kaminu (kk, VI-) v kotanjo nad zaporo. Raztežaj navzgor na polico in po njej 30 m desno (možic, bivak). Po zgornji polici desno okrog roba in čez previs (k) pod izpran, navpičen žlambor. Čez (kk) in po poči raztežaj lažje navzgor. Nato prek previsne poči (k) v lažji svet. 5 raztežajev navzgor v škrbino na razu stebra. Od tu prečnica 10 m na levo stran stebra pod dva kamina. Po levem v škrbino med glavnim in desnim vrhom Planje.
Sestop kot pri smeri 661.
663 VSTOPNA VARIANTA V CENTRALNEM STEBRU
Prva plezala Ljubo Juvan in Tone Sazonov 29.-30. avgusta 1964.
Ocena IV+ z raztežajem VI (v smeri ostalo 17 klinov in 1 svedrovec), višina stene 590 m, čas plezanja 16 ur.
Dostop kot pri smeri 661.
Opis: Vstop v desnem delu stene s snega 4 m navzgor na podstavek (možic). Po žlebu (k) nekaj m navzgor (IV), nato se položi. Višje v kaminu (V) na stojišče. Dalje po kotu (deloma kamin) čez tri previse (VI, do tu 8 ur) na stojišče. Levo navzgor po razčlenjenem svetu do velike zajede v Planji (bivak prvih plezalcev). Nekaj m navzgor pod previs, nato levo 4 m (3 ure) in navzgor do svedrovca v plateh. Od tod levo prek plati v poč in po njej v kotanjo v zajedi. Levo iz zajede navzgor (k) 2 raztežaja in dalje po gredini še 3 raztežaje do smeri 662; naprej po njej.
664 IZSTOPNA VARIANTA OB ZAJEDI
Prva plezala Janez Rupar in Lojze Šteblaj 22.-23. julija 1966 (PV 1967, 91 – reg).
Ocena VI, višina stene 590 m, čas plezanja 10 ur (za ponovitve).
Dostop kot pri smeri 661.
Opis: Do zajede po smeri 663. Nato levo od glavne zajede po poklinah in zajedah proti veliki votlini, vidni iz doline. To obplezaš na desni strani. Nad votlino v zajedo in po njej pod velike rdeče strehe. Tem se umakneš proti levi navzgor in izstopiš po smeri 662.
665 Domačini poznajo še en pristop: S poti skozi Korita pod S steno Kanceljnov. Po grapi v škrbino med njimi in Planjo ter po grebenu in njegovem J boku na vrh. Od koče Zlatorog 5 ur, sestop kot pri smeri 661.
GOLIČICA – KANCELJNI – PLANJA
666 GREBENSKO PREČENJE
Prvi plezali Janez Krušic, Jože Stražišar, Janko Šilar in Vera Šuligoj 4. septembra 1949 (PV 1950, 113 – reg.).
Ocena mestoma IV, naporno zaradi dolgega dostopa, čas plezanja 6 ur.
Dostop iz Tičarjevega doma na Vršiču po zaznamovani poti do Mlinarice. Sestop čez melišča, hudourniške grape in rušje pod Planjo. Prečenje po kozjih stezah pod stenami poševno navzgor. Čez grape, plati, police in po globoki, strmi grapi, ki privede v škrbino V od Goličice (5 ur).
Opis: Iz škrbine po krušljivem, strmem pečevju na vrh Goličice (pol ure). Sestop v smeri vzpona nazaj v škrbino in vzpon na strm grebenski stolp (III). Dalje čez več grebenskih stolpov. Po ostrem, na obe strani izpostavljenem vodoravnem grebenu Germlajta. Spet čez stolp in težavno v naslednjo globoko škrbino oblike »V«. Od tod se dvigne visok, strm in slabo razčlenjen Veliki stolp v masivu Kanceljnov. Vzponu nanj se izogneš s sestopom po J grapi ok. 50 m, dokler se v položnejšem svetu ne ponudi možnost za nadaljnji prehod. Po drnasti polički, ki vodi prek plati poševno navzgor. Za robom po žlebu, nato na nagnjeno polico, ki se neha v ostri škrbini. Od tod ok. 40 m po strmem, krušljivem kaminu (IV), ki se konča v višji škrbini. Sestop na drugi strani po drnastih policah. Tako se izogneš na J strani Velikemu stolpu. Vzpon nazaj na grebensko rez do značilnega grebenskega vrha – Kanceljnov. (Pogled na S v ogromen kotel sredi stene med
Kanceljni in Planjo.) Sestop v naslednjo škrbino. Naslednji navpični stolp preplezaš čez 6-8 m visoko, zelo izpostavljeno stopnjo desno poševno navzgor (kk, IV). Pod vrhom stolpa prečnica po polički na J strani in prek strme stopnje v škrbino za stolpom. Naprej po zložnem, lahkem svetu na vrh Planje. Čez škrbinico na J vrh in dalje po grebenu do Utrujenega stolpa. Sestop kot pri smeri 661.
Pripomba: Gladki, skoro navpični Veliki stolp v Kanceljnih, ki ga smer 666 obide na J strani, sta prva preplezala leta 1962 Daro Dolar in Tone Jeglič (PV 1964, 533). Ocena IV-V, z mesti VI, zelo trdna skala, višina stolpa 4 raztežaje.
PIHAVEC
667 S PLANINE ZAJAVOR
Po travnatih pobočjih in meliščih lahko na vrh. Od koče Zlatorog 4 ure (NA 222). Sestop po isti smeri ali na Luknjo (uro).
TRIGLAV
668 ZAHODNA STENA
Prva plezala Julius Kugy in Andrej Komac 8. avgusta 1881 (NA 180). Smer je pomembna predvsem v zgornjem delu, nad Za Planjo. Po njej vodi sedaj zavarovana pot. Kasneje je bila Z stena še večkrat preplezana.
668a Po strmem kaminu desno od začetka Kugyjeve police lahko prideš na S greben (III) in po njem na vrh.
668b Prva plezala L. Gottardi in U. Massi 7. avgusta 1923 (NA 180).
Ocena II, čas plezanja 2 uri. Vstop levo od velike grape, ki prereže steno v vpadnici vrha. Po srednje težkih skalah po levem boku grape v kamin, po njem na S greben in lahko na vrh.
668c Varianto te smeri sta plezala Mira Marko Debelak in Edo Deržaj 28. junija 1927 (NA 181). Ocena II, čas plezanja 2 uri.
668d Steber desno od velike grape je preplezal oktobra 1925 Roman Szalay (NA 181), pol ure. Smer se drži ves čas stebrovega raza.

SEVERNA STENA
669 SMER DEBELAKOVE
Prva plezala Mira Marko Debelak in Edo Deržaj 6.-7. julija 1928 (NA 221). Ocena III, naporno, težka orientacija, višina stene 1500 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop iz Zadnjice po poti na Dol do konca žleba (pol ure).
Opis: Spodnji del je rušnat in žlebast. Žlebovi padajo z velike gredine, nad katero se dviga velika prodnata in snežna krnica. Strme pečine, ki obkrožajo krnico, segajo tik pod vrh. Smer plezanja na gredino in v krnico, čez obkrožene stene na vrh. – S poti skozi ruševje po desnem bregu žleba proti rušnati glavi z macesni. Prečenje ploščate stene pod glavo. Sredi stene mimo osamljenega macesna do zajede med platjo in masivom. Po zajedi nad steno v škrbinico in na obraslo glavo (2 uri, bivak). Z zelenice za velikim bolvanom v strmo rušje in težavno ter strmo skozenj v loku na desno v prodnato konto v velikem žlebu, obdano s strmimi skoki. Dva prehoda; desno po strmem, rdečem in krušljivem kaminu ali levo po odprti steni s travnatimi policami in poklinami. Nadaljevanje po steni na levi (izpostavljeno, težavno). Nad steno spet v žleb. Na levo po ozki polici in v prevesno zarezo. Pod njenim koncem izpostavljena prečnica (dobri stopi, brez oprimkov) levo do osamljenega borovca (varovališče). Prek majhne prevese nad njim in po travnatih policah v sedelce. Od tod po žlebiču do majhnega macesna, nato prečnica desno v glavni žleb. Levo okrog vogala, skozi žlebič in čez sedelce v žleb (grušč). Kjer sega plaz najvišje, prečnica po lahki pečini na greben, ki tvori desni breg žleba in do velike gredine, ki je stopničasta, zaprodena in drnasta. Pod gredino prečnica proti desni čez dva žlebova do pomola pod veliko krnico (možic). Strmo snežišče na koncu krnice se deli v dva kraka,- levi vodi na sedelce, desni se neha v stenah. Med obema leži manjši, a zelo strm snežen žleb. Po njem na vrh plazu in čez prag na vrh.
Sestop čez Hribarice na sedlo Dolič (Tržaška koča) in nazaj v Zadnjico (3 ure).
670 CEKLINOVA SMER
Prvi plezali Franc Ceklin, Rudi Dujmovič, Franc in Stanko Hribar 25. avgusta 1950 (spodnji del do Prednje Leve) in 19. avgusta 1950 (gornji del od Prednje Leve do vrha, Slovenski poročevalec 7. IX. 1950 – reg.).
Ocena III-IV, težka orientacija, naporno, mestoma izpostavljeno, višina stene 1500 m, čas plezanja 20 ur (za ponovitve 10-12 ur).
Dostop iz Zadnjice po poti na Dol do velikega snežišča in pod steno (20 minut).
Opis: Težavno skozi levi izprani žleb do Prednje Leve. Čez obrasel steber v Zadnjo Levo. Skozi njo do navpičnih sten, levo nazaj na steber (stik z zavarovano potjo). Poševno desno do velike gredine. Ob levi strani pomola nad gredino do osrednje krnice pod vrhom. Po ozkem žlebu in čez izstopni prag na vrh.
Sestop kot pri smeri 669.
670a Pred drugo svetovno vojno je preplezal to steno tudi Giuseppe Perlich (Alpi Giulie 1939, 33 – reg.).
671 ZIMSKA SMER
Zimski vzpon so opravili Nadja Fajdiga, Ante Mahkota in Brane Pretnar 20.-21. aprila 1963 (PV 1964, 142).
Ocena III in V-. Vstop, kjer se grušč najvišje zaje v steno, skoraj v vpadnici vrha. Po levem boku izrazitega žleba do terase v prvi tretjini stene. Nato levo poševno navzgor do smeri Debelakove, na katero se priključi še pod zavarovano potjo Dolič – Prehodavci v drnasti krnici (Zadnja Leva).
VRŠAC
SEVEROZAHODNA STENA
672 CEKLINOVA SMER
Prvi plezali Franc Ceklin in Tone Valič 25. junija 1950 (spodnji del), Franc Ceklin, Franc Hribar, Milan Primc in Tone Valič 21.-22. avgusta 1950 (srednji del), Franc Ceklin, Rudi Dujmovič in Franc Hribar 27. avgusta 1950 (zgornji del; PV 1963, 194 s sliko).
Ocena IV, težka orientacija, višina stene 1100 m, čas plezanja 20 ur (za pono-vitve ok. 10 ur).
Dostop iz Zadnjice po poti na Dol in levo v steno (tri četrt ure).
Opis: Od snežišča pod steno po desnem robu globoke grape, ki poševno preseka steno, do zelenih zaplat (5-6 raztežajev). Nato v dno grape (odcep smeri 673) in iz nje po poševni polici v levi žleb. Po njem do previsnih sten. Prečnica desno na hrbet stebra, v loku desno po vesinah in skokih nazaj na ramo stebra in po levem izstopnem žlebu na vrh.
Sestop na Prehodavce in po zaznamovani poti v Zadnjico (2 uri in pol).
673 DIREKTNA SMER
Prvi plezali Marjan Perko in Tone Valič 29. avgusta 1951 (spodnji del, izstop po Ceklinovi smeri), Marjan Perko in Drago Štefe 24. julija 1952 (spodnji in gornji del; PV 1952, 298 – reg.).
Ocena III-V, višina stene 1100 m, čas plezanja ok. 15 ur.
Dostop kot pri smeri 672.
Opis: Vstop in spodnji del kot pri smeri 672. V grapi po gladkih in izlizanih plateh navzgor pod steber. (Levo v stebru črna streha.) Po strmih plateh navzgor desno od strehe na večjo polico. Od tu raztežaj desno, nato po večji zagati navzgor do manjše lope. Dalje proti levi navzgor raztežaj ter po strmem, krušljivem svetu na ramo. Čez prodišče v kamin levo in po njem na rob stene levo od vrha (Ceklinov izstop). Ali po kaminu še dva raztežaja, nato desno po široki polici v navpičen kamin, ki je zarezan v vršno grmado. Izredno težavno navzgor ok. 3 raztežaje do prodnatega izstopa na vrh Vršaca. Sestop kot pri smeri 672.
ZAHODNA STENA
674 CEKLINOVA SMER
Prvi plezali Duša Bajc, Franc Ceklin, Rudi Dujmovič, Milan Primc in Tone Valič 17. avgusta 1950 (PV 1963, 194 – slika).
Ocena III-IV, višina stene 700 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop iz Zadnjice po poti na Dol in levo po grapi do stene (uro in četrt).
Opis: Levo skozi rušje na glavo in desno po prodnati gredini, ki se zoži v poličko. Z nje v strm kamin, ko postane previsen, desno 4 m po polički. Po strmi steni v večjo kotanjo grape. Desno po kozji stezi ok. 20 m, nato levo navzgor pod previs in v gornjo kotanjo. 3-4 m visok navpičen prag obideš na levi strani. Dalje navzgor po izprani grapi ok. 150 m. Ko se ustromi, pod skokom levo po polički 10 m na porasel grebenček. Prek 2 m visoke stopnje in skozi rušje nazaj desno v grapo, ki jo nad manjšo kotanjo zapirajo previsne pečine. Iz nje 12 m desno do strmega kamina in po njem ok. 12 m. Težaven izstop v položnejši žleb. Po njem ok. 30 m do pomola, poraslega z rušjem in macesni. Iz kotanje za pomolom 120 m navzgor po skrotju, ki postane vse bolj ustromljeno in krušljivo. Prehod na široko desno gredino, ki vodi rahlo navzgor do oblega pomola. Za pomolom nekaj m navzdol v široko kotanjo, ki pada v navpičen žleb. Desno navzgor na drugi manjši pomol pod strmim stebrom. (Krušljivost se stopnjuje.) Desno po krušljivi steni na 8 m visok rob. Dalje še 8 m desno navzgor do kotanjice in čez 6 m visok krušljiv, strm skok (izpostavljeno) v visečo kotanjico. 3 m levo čez previs (živa lestev) prek plošče (k) v položnejši, krušljiv svet. Dalje ok. 20 m navzgor po strmi, žlebasti steni na pomol (slabo varovanje, navzdol obrnjene skalne plasti). Nato po ozkem žlebu med steno in grebenom pod ogromno zagozdeno skalo pol raztežaja do rdečkastega previsa v dnu žleba (skrajno krušljivo). Ob luski ok. 12 m levo navzgor skozi ozek kamin, ki je spodaj algast in gladek, spet v žleb, ki se razširi. 10 m po njem, nato na greben. 5 m pred rezjo grebena levo po krušljivi steni na travnato polico, ki vodi desno na greben do stolpa. Pod njim levo prek kratkega kaminčka v sedelce ob vršiču grebena na J robu Vršaca, ok. 80 m od vrha.
Sestop kot pri smeri 672.
674a Varianto med smerema 673 in 674 sta plezala Ljubo Juvan in Tone Sazonov 12. septembra 1964.
Ocena II, čas plezanja 1-2 uri. Varianta poteka po poraščenem, desnem robu grape.
OZEBNIK
SEVERNA STENA
675 CENTRALNA SMER
Prva plezala Jože Škodič in Tone Valič 8. avgusta 1953 (PV 1963, 194 s sliko).
Ocena IV-V, skala je trdna, oprimki majhni, a zanesljivi. Višina stene 1000 m, čas plezanja 20 ur (za ponovitve 10-12 ur).
Dostop iz Loga v Trenti po cesti v Zadnjico do jase, desno po rušju in melišču do stene v vpadnici vrha (uro).
Opis: Vstop z najvišjega prodnatega jezika na levi strani Ozebnika in po steni z dobrimi oprimki navzgor (150 m levo od grape). Dalje prek gladkih plati poševno desno pod steno nad borovjem. Prečnica do glavne grape, do velike luske. Od tod naravnost navzgor po grapi (skromne razčlembe) ok. 40 m (majhna lopa). Prestop na desni greben in po njem ok. 150 m. Nato vrnitev v grapo (v previsu vklesan datum prvega vzpona). Čez težavne stopnje v grapi, nato prehod na desni greben pod neprehodnim skokom v grapi. Ok. 100 m po grebenu, prečnica desno prek plati in številnih preves do kamina, ki poteka vzporedno z grapo. Po njem ok. 100 m in prečnica levo ok. 30 m. Od tod naravnost navzgor po zelo izpostavljenih plateh (kk, brez oprimkov) ok. 50 m. Prečnica 10 m levo navzgor pod macesnom (prevese) in še levo na greben ter po njem ok. 40 m. Dalje ok. 100 m po mokri grapi do velikega prodišča. Dalje čez velike plati in skozi ozek kamin v skrotast svet. Po njem do vrha.
Sestop proti J na zavarovano pot Prehodavci – Zadnjica in v Log (2 uri in pol).

SEVEROZAHODNA STENA
676 TUMOVA SMER
Prvi plezal Henrik Tuma 1913 (NA 220).
Ocena II-III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop: a) Pri vasi Soča čez most, po gozdni cesti mimo naselij Vrsnik in Na skali do planine V Plazeh. Potem proti V po poti pod Čistim vrhom na greben, ki pada z Velikega Špičja proti SZ (2 uri s planine V Plazeh). b) Z Loga v Trenti po stezi do planine Trebiščina. Nad njo desno čez grapo na greben, ki pada z Velikega Špičja (3 ure).
Opis: Po skrotju, žlebovih in policah v izrazito grebensko škrbino. Po grebenu proti Z na vrh.
Sestop: a) Po isti smeri nazaj, b) Po zaznamovani poti do koče na Prehodavcih (uro) ali do koče pri Sedmerih triglavskih jezerih (2 uri), c) Po deloma zarasli stezi v Ravno dolino do zatrepa (voda) in po meliščih pod steno (uro in pol) na planino V Plazeh (tri četrt ure).
677 VZHODNI GREBEN
Prva plezala Slavko Jenko in Marjan Salberger 23. septembra 1949 (PV 1952, 171 – reg.).
Ocena III-IV, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vstop po plaznem jeziku, ki sega najvišje v steno (v kaminu možic). Po kaminu navzgor, zgoraj prestop v krušljivo grapo, ki poteka proti razu. Ko preide v previs, levo za rob po polici v skrotast svet v smeri raza. Deloma po razu, deloma ob njem do črnega previsa (dobro varovališče, možic). Od tu desno 5 m na gornjo polico (IV), z nje čez previs (IV) na pomol. Levo 30 m na nagnjeno prodnato polico in po njej spet na raz (40 m nad polico klin). Po razu do kamina in po njem (III). Spet na raz in na greben (možic).
Sestop kot pri smeri 676.
677a Čez S steno Velikega Špičja je plezal tudi Virgilio Prato (Alpi Giulie, posebna številka, 1929/39).
678 LEVI STEBER
Prvi plezali Janez Krušic, Viktor Langus in Jože Oman 30. septembra 1967 (PV 1968, 44 – reg.).
Ocena III-IV, žmula V, višina stene 450 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vstop z majhnega prodnatega zatrepa (led) v vpadnici stebra. Po strmem žlebu (majhni oprimki) 2 raztežaja rahlo desno navzgor v zaproden kotel. Iz njega desno navzgor po krušljivi polički, čez gladek žlambor in gladke plati (IV+, ok. 48 m iz kotla) do dobrega varovališča že v grapi desno od stebra. Iz grape po krušljivi polički levo na raz stebra (40 m). Naprej naravnost navzgor po razu stebra ok. 4 raztežaje (III, krušljivo) do izrazite žmule v stebru. Prek žmule 20 m rahlo desno navzgor (kk, V) na gornjo polico in po njej 40-50 m vodoravno desno (izpostavljeno) do kamina v vogalu. Po gladkem kaminu in prek plati (IV) na gladko ploščad. Od tod levo poševno navzgor po kaminih, žlebovih in razčlenjenem svetu (III) do roba stebra. Prek škrbine za stebrom na greben (možic).
Sestop kot pri smeri 676.
679 CENTRALNA SMER
Prva plezala Marjan Perko in Alojz Zaletel 23. septembra 1949 (PV 1952, 171 – reg.).
Ocena III-IV+, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vstop levo od vpadnice vrha. Po grapi desno na drnasto glavo podnožja. Več raztežajev po grapi in kaminih poševno levo navzgor. Vso spodnjo polovico stene režejo vodoravne, zaprodene police. Vse do značilnega raza – po njem težavno navzgor do prehoda v steno. Prečnica raztežaj desno. Dalje naravnost navzgor po sistemu kaminov v lažji svet. Skozi preduh v zadnjem delu stene do vrha. Zgoraj možnih več izstopov.
Sestop kot pri smeri 676.
680 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Jože Oman 1. oktobra 1967 (PV 1968, 44 – reg.).
Ocena spodnja polovica III, vsa zajeda V+, višina stene 500 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vstop v vpadnici vršne zajede, na desni strani drnaste podnožne glave. Po drnu, skrotju in krajših žmulah med sistemom vodoravnih polic (III) do velikega kotla v srednjem delu stene. Iz kotla desno poševno navzgor po policah in razčlenjenem pečevju. Čez kratek kamin in 3 m visoko žmulo v majhno prodnato kotanjo pod zajedo oblike »V«. V levo, izrazitejšo zajedo, ki vodi vse do vrha (ok. 230 m, V). V vogalu zajede naravnost navzgor prek plati, preves, poči, vse zbito od padajočega kamenja. Majhne razčlembe, posebno v spodnji polovici zajede (v zajedi kk, izpostavljeno, umik iz zajede na plati ni možen). V zgornjem delu postane zajeda bolj razčlenjena in krušljiva. Kakih 70-75 m pod vrhom zaradi rdeče prevese po desni strani zajede (krušljivo, ok. 25 m). Nato zelo izpostavljena prečnica levo nazaj v zajedo. Čez previsno poč (gozdenje z levo nogo) v izstopni žleb in škrbinico 10-15 m Z od vrha (možic).
Sestop kot pri smeri 676.
681 KAMINSKA SMER
Prvi plezali Alojz Nečimer, Matija Oman in Milan Robič 30. septembra 1967 (PV 1968, 44 – reg.).
Ocena III, plati IV, višina stene 450 m, čas plezanja 3 ure in pol.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Po plaznici, ki privede v zatrep (led); v njegovem desnem delu se izteka globoka grapa. Vstop v steno levo od grape v vpadnici izstopnih kaminov. Po kaminih (III) in čez obtolčene plati (IV, slabe razčlembe) naravnost navzgor. Na ploščadi proti levi navzgor na rebro in po njem v vsem srednjem delu stene (III). V zgornji tretjini stene po sistemu dobro razčlenjenih kaminov (III) v škrbino, ki je izrazito zarezana Z od vršne glave. Še 5 minut na vrh.
Sestop kot pri smeri 676.
682 ZAHODNI RAZ
Prva plezala Jože Januš in Franc Primožič 23. septembra 1949 (PV 1952, 171 – reg.).
Ocena III z mesti IV, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vstop na najnižjem koncu raza. Navzgor po kaminu na greben (možic). Dalje navpično čez gladko steno v lažji svet. Naprej po grebenu čez skoke do prevesne žmule, ki jo obideš na desni strani po kaminu. Po grebenu navzgor do druge črne prevesne žmule (možic). Levo navzgor – zelo težaven prestop do večje črne stene. Od tod desno po grebenu do stolpa, ki se mu izognemo levo po kaminu. Čez plati navzgor v smeri grebena do črne prevese. Po polici desno v široko poč in po njej do izstopa na greben. – Ves čas se je treba držati grebena.
Sestop kot pri smeri 676.
683 SESTOPNA SMER OB GRAPI
Prvi plezali Jože Bernard, Vasja Jerovšek (ml.) in Rafko Zupan 30. septembra 1967 (PV 1968, 44 – reg.).
Ocena II, višina stene ok. 450 m, čas vzpona 3 ure in pol.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vse grebensko prečenje masiva Velikega Špičja od V do Z, do mizastega vrha Brda (uro in pol). Z zahodnega vrha Brda na S stran po drnastem pečevju proti levi navzdol v smeri grape v osrednjem delu. Prehodi po policah in grapi navzdol. Prek pečevja v spodnji tretjini stene sestop levo ob grapi (mestoma težavno).
Sestop s podnožja grape po meliščih v Ravno dolino in nazaj na planino V Plazeh (uro in četrt).

SEVEROZAHODNA STENA
684 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Jože Oman 24. junija 1967 (Železar 1. julija 1967 – reg.).
Ocena III-IV, 40 m visoka zajeda VI-, višina stene 480 m, čas plezanja 6 ur. Dostop kot pri smeri 676 do planine V Plazeh. Potem sestop skozi bukovo podrast naravnost v Ravno dolino. Prek nje vkreber skozi bukovo grmovje in rušje desno ob plaznem žlebu na obširna melišča pod ostenjem Plaskega Vogla. Po melišču navzgor v majhen snežen zatrep, malo desno od vpadnice vrha (uro in pol od planine V Plazeh).
Opis: Vstop čez krajno poč v zglajene skale podnožja, naravnost ok. 60 m. Nato proti levi navzgor čez več pragov med zaprodenimi gredinami. Po krušljivem lahkem grebenu navzgor, dokler se ne zoži in zgubi v majhni kotanji pod zajedo. Zajeda je visoka 40 m, razčlembe zelo borne, v njej tri izrazite žmule. Čez nje in nerazčlenjene plati (kk, v zajedi) desno na majhen pomol (vsa zajeda IV). Dalje prek plati z gladkimi počmi poševno desno navzgor (IV+) do police, ki vodi pod gladko navpično steno proti lovi navzgor. Po njej v razbit, a zelo strm svet čez rebro proti levi navzgor. Po njem raztežaj do izteka, nato proti levi navzgor ok. 2 raztežaja po izpostavljenem, krušljivem in poličastem pečevju (IV) do roba stene (možic). Še ok. 80 m proti Z na vrh Vogla.
Sestop po ostrem grebenu na V v globoko škrbino in sestop po žlebu na J ok. 50 m. Nato po meliščih, drnu in travnatih policah proti V. Nazaj na greben in sestop z grebenske glave pred Vrhom Labrje proti S po policah, žlebovih, skrotju navzdol, držeč se v glavnem grebenske rezi (II). V sredini grebena po sistemu zaprodenih gredin proti Z navzdol na melišča pod S steno Vogla (2 uri z vrha). Sestop v Ravno dolino in navzgor do planine V Plazeh (uro).
685 KAMINSKA SMER
Prva plezala Jože Bernard in Anton Oman 24. junija 1967 (Železar 1. julija 1967 – reg.). Ocena III, izstopni kamini IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 684.
Opis: Vstop iz majhnega zatrepa s snegom, ok. 10 m desno od direktne smeri. Čez zlizan vstopni prag v prodnat žleb. Iz njega levo na rebro. Po njem proti levi navzgor. Čez dva ustromljena grebenska stolpiča (v drugem, gornjem je previsna lopa). Dalje po sistemu kaminov levo do značilnega vršnega stebra. Po kaminu ok. 4 raztežaje (IV, čvrsta skala, dobre razčlembe) do grebena. Še 5 minut proti V do vrha.
Sestop kot pri smeri 684.
686 SMER PO RAZU
Prva plezala Milan Robič in Milan Valant 24. junija 1967 (Železar 1. julija 1967 – reg.).
Ocena III, trebušasti previs V+, višina stene 450 m, čas plezanja 3 ure in pol. Dostop kot pri smeri 684.
Opis: V Z delu S stene se zajedajo v prodišče trije skalni jeziki. Vstop po levem (vzhodnem). Od tod proti levi navzgor po razčlenjeni grapi. Po razu naprej čez kratko stopnjo in poličast svet. Po kaminu, dokler se raz ne dvigne zelo strmo navzgor. Čez trebušaste previse raztežaj po razu (V+, kk v previsih). Dalje po razčlenjenem rebru, ki se položi do grebena. Četrt ure po grebenu proti V na vrh.
Sestop kot pri smeri 684.
687 SMER PO REBRU
Prvi plezali Alojz Nečimer, Milan Robič in Rafko Zupan 1. oktobra 1967 (PV 1968, 44 – reg.).
Ocena II, skok IV, višina stene 450 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 684.
Opis: Vstop na skalni jezik, levo (vzhodno) od glavne, zaprodene grape. Smer poteka spodaj po dobro razčlenjenem rebru in preide v prodnato grapo v srednjem delu. Desno čez skok (IV) in po lažjem pečevju do grebena. Pol ure po grebenu proti V na vrh.
Sestop kot pri smeri 684.
Severno steno Plaskega Vogla sta preplezala tudi Vili Hufnagel in Jožica Marn 23. septembra 1949. Smeri ni bilo mogoče točno ugotoviti (PV 1952, 171 – reg.).
TRAVNIK
SEVERNA STENA
688 ZAHODNA SMER
Prva plezala Andrej Mehle in Marjan Perko 21. avgusta 1952.
Ocena II-III, višina stene 380 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 684, le da se na meliščih pod steno krene navzgor desno proti izteku Z grape.
Opis: Vstop z izteka plazne grape, malo levo od vpadnice rebra. Vzpon navzgor po sekundarnem rebru do polovice. Nato na glavno, izrazito rebro, ki vodi do vrha Travnika. Mestoma težavno prek strmih odstavkov. Po grebenu še tri četrt ure proti V na vrh Vogla.
Sestop: a) Po isti smeri nazaj, b) Na J do koče pri Sedmerih triglavskih jezerih (2 uri), c) Z vrha Vogla kot pri smeri 684.
KRN
ZAHODNA STENA
Preplezali so jo pred drugo svetovno vojno avstrijski plezalci (PV 1937, 351 – reg.).

JUŽNA STENA
689 ZAHODNI STEBER
Prva plezala Nejče Perko in Janez Vertelj 8. maja 1951 (PV 1952, 298 – reg.). Ocena IV z mesti V, višina stene ok. 400 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop iz vasi Krn po pašnikih do podnožja stene (uro in pol).
Opis: Vstop ok. 50 m levo od vpadnice stebra. Po lažjem svetu do velike, travnate police (možic). Od tu naravnost navzgor ok. 40 m. Nato levo v plati (k) ok. 30 m do ozke police (k), ki reže vodoravno ves steber. Čez previs in navzgor 30 m do druge police. Značilno za ves steber je, da se v presledkih 30-40 m zareže vanj za čevelj široka polička, ki pa spet izgine. Naprej po stebru naravnost navzgor še 4-5 raztežajev do preves, ki zapirajo vrh stebra. Z zadnje poličke čez previs in po poči ok. 30 m desno na raz stebra in prek njega 3-4 m desno v kamin (gladke plati). Nad kaminom še ok. 35 m po lažjem svetu do vrha stebra (možic). Dalje po drnastem svetu na vrh.
Sestop na Krnsko sedlo in po stezi navzdol v vas Krn (2 uri in pol).
690 VZHODNI STEBER
Prva plezala Nejče Perko in Janez Vertelj 17. septembra 1951 (PV 1952, 298 – reg.).
Ocena IV z mesti V, višina stene 450 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop iz vasi Krn po pašnikih do podnožja stene (2 uri).
Opis: Vstop v skrajnem desnem robu V stebra (možic). Do velike travnate police pod vpadnico stebra ok. 150 m. Vstop v zajedo v stebru, levo od raza in ok. 30 m navzgor. Dalje 3 raztežaje naravnost po stebru, dokler se ne položi in izoblikuje v raz. Levo v viseče in krušljivo ostenje ok. 40 m (V) navzgor (možic). Nato še 3-4 raztežaje po razu stebra do njegovega vrha (možic). Po razbitem pečevju in drnu na vrh.
Sestop kot pri smeri 689.
RAZOR
VZHODNA STENA
691 PRISTOP OD STENARSKIH VRATC
Prva plezala Georg Herold in Hans Staudinger 10. septembra 1909 (NA 222). Ocena II, čas plezanja 2 uri (z vratc).
Dostop iz Pogačnikovega doma ali od bivaka IV do Stenarskih vratc (2295 m).
Opis: Z vratc po južni strani grebena po grušču navzgor, dokler se greben ne obrne in vzpne v SV raz Razorja. Najprej po vodoravni, zožujoči se polici levo v V steno skoraj do vpadnice vrha. Po strmi, težavni poklini nekaj m navzgor, prečnica desno in skozi naslednjo poklino na rebro. Po njem, nato proti levi in po rdečem žlebu na greben S od vrha.
Sestop po zaznamovani poti v Pogačnikov dom (uro).
Razorjev greben s Kriških podov je preplezal France Avčin.
PIHAVEC
692 PRISTOP S SEVERA
Prvi je verjetno pristopil Julius Kugy (NA 222). Čas vzpona uro in pol.
S Kriških podov po grušču do vrha prodnatega stožca pod škrbino v grebenu med Bovškim Gamsovcem in Pihavcem. Po lahki steni na škrbino in po grebenu na vrh (prim. smer 237). Sestop kot pri smeri 667.
693 SEVEROZAHODNI RAZ
Ocena II, višina raza 200 m, čas vzpona 2 uri (NA 222).
Od Pogačnikovega doma po grušču do stene. Vstop z leve strani, nato po razu na vrh.
Sestop kot pri smeri 667.
DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER
Prav tako kot sosednja Komna je tudi Dolina triglavskih jezer predvsem idealno področje za visokogorsko smučanje in zimsko alpinistično delovanje. Izhodišče je koča pri sedmerih jezerih (1683 m, iz Bohinja čez Komarčo ali mimo Komne, 4-6 ur).
Gorska veriga, ki se od Prehodavcev vleče proti Kalu (2001 m), omejuje Dolino proti zahodu in severozahodu, vendar tu ni plezalskih problemov. Čez Velika vratca (1924 m) vodi zaznamovana steza na trentarsko stran. Po Dolini drži pot proti sedlu Hribarice (2358 m), od koder se spusti na Dolič in se cepi v Velsko dolino in proti domu Planika (2408 m). Zaznamovane poti so speljane tudi na Veliko Špičje (2398 m) in na Prehodavce. Na vzhodni strani se dvigujejo kratke, a strme stene Velike Zelnarice (2320 m), Male Zelnarice (2310 m), Kopice (2213 m), Velike Tičarice (2091 m) in Male Tičarice (2071 m). Z zadnje vodi pot čez Štapce nazaj v Dolino triglavskih jezer (iznad Štapc vodi pot navzdol do bohinjskih planin). Z drugih vrhov je pri sestopu najbolje prečiti pod grebeni do Štapc ali pa proti severu do prevala pod Vršaki, kjer vodi steza z Dednega polja. Vzhodno od sedmerih jezer, razen Debelega vrha (2390 m) in južnega ostenja Triglava, ni plezalsko zanimivejših sten.

701 SEVERNI RAZ
Prva plezala Jelka Benedik in Mitja Kilar 1. septembra 1956.
Ocena III z mesti IV, višina raza 200 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop od koče pri sedmerih triglavskih jezerih do Zelenega jezera in po melišču do stene (uro in pol).
Opis: Vstop v žlebu levo od stebra in po njem 60 m navzgor (dve zagati IV). Nato desno na raz stebra in navzgor po lepi, trdni skali. Ko postane stena krušljiva in previsna, krušljiva prečnica levo mimo luknje in lažje na vrh. Sestop: Na V stran, nato v smeri Hribaric na slabo vidno lovsko pot in po njej v Dolino triglavskih jezer (2 uri).
702 CENTRALNA SMER
Prva plezala Bernhard Bauer in Fritz Fink 10. septembra 1929 (NA 217). Ocena IV, pečina skrajno krušljiva in posuta s sipom in gruščem, višina stene 180 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 701.
Opis: Od Velikega jezera proti SV se deli SZ stena Velike Zelnarice v tri dele. Na SV stoji steber, nato sledi široka, razcepljena grapa. Drugi, srednji del tvori široka in razčlenjena, zgoraj rdeča stena, ki sega z nekaterimi skoki niže v melišča kakor drugi deli stene. JZ del se dviga spet v steber. – Vstop v srednjem delu stene, kjer sega najnižje v prodišča. Čez stopnje naravnost navzgor do drnastega mesta, vidnega že s steze. Nato kmalu levo prek v grapo, ki deli levi steber od stene. Čez nekaj preves v grapi ter po njenem širokem in gladkem drnu do visoke, sive prevese, ki nosi kockast sklad. Po levem rokavu grape navzgor čez nekaj preves (dve IV). Zgornjo od teh dveh tvori gladka stena, ki jo prereže ozka navpična poklina (vidna s steze). Po poklini navzgor, nato proti desni po steni z redkimi oprimki in nad preveso. Dalje po široki grapi in po prodnati polici levo na krušljiv raz. Lahko po njem navzgor na glavni greben in na vrh. Možno več variant.
Sestop kot pri smeri 701.
703 BROJANOVA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 28. junija 1935.
Ocena IV, krušljivo, višina stene 150-180 m, čas plezanja 1 uro.
Dostop kot pri smeri 701.
Opis: Nad Zelenim jezerom v vpadnici desnega vrha Velike Zelnarice se dviga steber, v katerem je velika votlina. Vstop desno od votline, prek manjših škrbin na rob stebra. Po stebru do gladkega previsa. Prečnica 5-6 m desno. Naravnost navzgor ok. 20 m, nato nazaj levo na steber in po njem do vrha. Sestop kot pri smeri 701.
V ostenjih Male Zelnarice in Kopice je bilo preplezanih več smeri (II-IV). Vse so kratke in primerne za trening, posebno spomladi, ko je v Dolini triglavskih jezer še smuka.

704 SMER BENEDIK – KILAR
Prva plezala Jelka Benedik in Mitja Kilar 21. avgusta 1955.
Ocena IV z mestom V-, višina stene 150 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop od koče pri sedmerih triglavskih jezerih po meliščih do stene (pol ure).
Opis: Smer poteka po desni strani stebra med Kopico in Veliko Tičarico. Z zelenice nad prodiščem po strmi, izpostavljeni steni 2 raztežaja in pol v luknjo pod značilnimi previsi, vidnimi že od spodaj. Prečnica 10 m levo in po krušljivem skalovju 40 m naravnost navzgor. Nato lažje v škrbinico in na vrh stene.
Sestop po V strani (ruševje) na vrh Male Tičarice in po poti čez Štapce do koče pri sedmerih triglavskih jezerih (tri četrt ure).
ZAHODNI STEBER
705 CEKLINOVA SMER
Prva plezala Franc Ceklin in Valentin Stare 20. avgusta 1939 (Slovenec 27. avgusta 1939 – reg.).
Ocena mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 9 ur (zaradi neurja, za ponovitve 3-4 ure).
Dostop iz koče pri sedmerih triglavskih jezerih po stezi ter desno skozi rušje in prek melišč do podnožja stene (tri četrt ure).
Opis: Vstop 20 m desno od najnižje točke osrednjega stebra. Po odprti steni (dobri oprimki) in navpični zajedi s šopi trave čez previsno stopnjo na majhno krmoljo (stojišče). Navzgor 2 m do previsne stene. Pod njo izpostavljeno levo navzgor čez spodnji del gladke, viseče plošče brez razčlemb. Ob levi strani plošče (neznatni oprimki) 10 m navzgor. Zgoraj po dveh prečnih zarezah (poraščeni s travo) do konca skalnega trikotnika (viden od koče), ki neha pod večjim obokanim previsom. Pod previsom levo na viseče plati, navzgor in desno nazaj na krmoljo nad previsom, kjer postane poklina izrazitejša. Levo vkreber po poklini in plitvem kaminu. Čez navpično stopnjo na drnasto stojišče. Levo mimo majhne lope in dalje po poklini navzgor. Do velike lope, kamor privede z melišča navpičen kamin. Pod previsom in levo stranjo pokline 8 m levo, nato poševno desno nad previs in dalje po poklini, ki se razširi. Rahlo levo po izrazitem žlebu, mimo zelene vesine in po levi strani žleba po lažjem svetu ok. 50 m navzgor. Izlizani skoki v žlebu. V žlebu neizrazit steber, ki tvori z osrednjim stebrom gladko, strmo zajedo. Iz zagruščenega žleba desno strmo navzgor po krušljivem robu luske. Meter pod vrhom prestop v strmo steno stebra. Prečnica 4 m levo navzgor (krušljivo). Naprej 6 m po odprti steni in nekaj m desno na steber. Skozi strm kamin na ramo v stebru. Dalje nekaj m po položnejšem svetu in nato 10 m strmo navzgor do stene žleba, ki se tu po vmesnem pragu položi. Po gladkem, položnem žlebu do previsa. Pod njim prečnica 4 m desno na majhno krmoljo. Za vogalom v kaminček in strmo navzgor po odprtem, zelo krušljivem žlebu. Čez kadunjo in po položnem kaminu do vrha.
Sestop z vrha proti J na Štapce in nazaj do koče pri sedmerih triglavskih jezerih (tri četrt ure).
706 BROJANOVA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 1. avgusta 1934.
Ocena IV in V, krušljivo, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 705.
Opis: Vstop v skale, ki segajo najnižje v melišče. Po hrbtišču stebra do ogromne rdeče stene. Pod njo 15 m desno. Nato naravnost navzgor prek 10-12 m visokega, previsnega odloma (izredno krušljiv in izredno težak). Od tod proti levi navzgor čez zelo krušljive plati na raz stebra. Po njem do vrha. Sestop kot pri smeri 705.
Pripomba: Smer še ni bila ponovljena, zato ni bilo mogoče ugotoviti podrobnosti o njej. Ni izključeno, da gre za pomoto.
707 SMER BEG – KOČEVAR
Prva plezala Milan Beg in Rado Kočevar 24. avgusta 1949 (PV 1952, 171 – reg).
Ocena III z mesti IV v zgornjem delu, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure. Dostop kot pri smeri 705.
Opis: Vstop nekoliko desno od najnižjega mesta Z stebra. Proti desni navzgor po razčlenjenih poklinah do prve polovice stene. Z dobrega stojišča na razčlenjenem stebriču proti levi navzgor do votline. Od tu prek previsa naravnost proti vrhu (kk). V spodnjem delu je možnih več variant. Zgoraj označujejo smer klini.
Sestop kot pri smeri 705.

ZAHODNA STENA
708 SREDNJI STEBER
Prvi plezalci niso znani (NA 217).
Ocena II-III, višina stebra 250 m, čas plezanja uro in pol.
Dostop od koče pri sedmerih triglavskih jezerih po poti proti Štapcam, nato levo po grušču do stene (20 minut).
Opis: Vstop v značilni zajedi v najnižjem delu stebra. Nad zajedo po lahki skali desno, nato levo do rdečkastega kota. Po njem in desno v lažji svet. Proti levi do navpičnega žleba, po njem in pod vrhom prestop levo v lažji svet. Naravnost navzgor mimo rušja (vidno iz doline) do navpičnih sten. Od leve proti desni se vleče navzgor plitev žleb. Po njem in ko se konča, naravnost navzgor na vrh.
Sestop po poti čez Štapce do koče (tri četrt ure).
709 CEKLINOVA SMER
Prva plezala Franc in Martin Ceklin 9. avgusta 1936.
Ocena II-III, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 708.
Opis: Vstop z melišča v desnem delu stene. Po skrotastem in drnastem svetu poševno levo navzgor na široko teraso v sredini stene. Od tod po žlebu naravnost navzgor do strmega pečevja v zgornji tretjini stene. Pod njim poševno desno navzgor po policah. Za oblo glavo proti levi navzgor v krušljivo, neizrazito grapo, prekinjeno s skoki. Po grapi do škrbine v grebenu. Nekaj minut do vrha. – Stena je zelo krušljiva, zlasti v zgornji polovici, ki je tudi težavnejša.
Sestop kot pri smeri 708.
V Rušnati glavi je preplezal Milan Beg kratko smer v ostenju nad Dvojnim jezerom (II z mestom IV).

JUGOZAHODNA STENA
710 CEKLINOVA SMER
Prva plezala Franc in Martin Ceklin 30. avgusta 1936.
Ocena mestoma IV, naporno, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop s planine v Lazu do podnožja stene (uro in tri četrt).
Opis: Okrog 10 m desno, kjer sega skalnat jezik najnižje v prodišče, težavno nekaj m na neizrazito poličko. Rahlo desno navzgor ob levi strani gladkih plati s previsnim levim robom na položnejše mesto. Desno 8 m do previsa in prek njega. Naravnost navzgor po odprti steni (slabo razčlenjeno) do previsnih peči. Prečnica desno po strmi steni (mestoma drn). Dalje na vrh po smeri 710 a, ki pride z desne.
Sestop čez Lazovški preval na planino v Lazu (uro).
710a Franc Ceklin je 14. junija 1936 prečil steno z desne navzdol proti levi. Sredi stene je nadaljeval levo navzgor po krušljivem svetu v škrbino za izrazitim zobom (na temenu zoba vklesan križec). Iz škrbine za zobom nekaj m navzdol v kadunjo. Prek nje in dalje levo. Nato strmo navzgor na večjo, nagnjeno polico. Levo okoli previsnih skal in po strmi steni naravnost navzgor. Stena se položi. Lahko v desno navzgor do vrha.

JUŽNA STENA
711 SMER BUDKOVIČ – MIHELIČ
Prva plezala Tomaž Budkovič in Jože Mihelič 11 oktobra 1967.
Ocena IV z mesti V, višina stene 200 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Vodnikove koče skozi Velsko dolino po poti na Hribarice (uro in četrt).
Opis: Vstop nekoliko desno od najnižjega dela stene po močno razčlenjenem svetu, ki privede na levo okoli raza v globoko kotanjo. Nekaj m (lahko) do navpične zajede in raztežaj po njej do police (IV). Nato raztežaj po polici, ki vodi v levo (votlina z možicem). Od tod prek gladkih plati pod previsen trebuh in po dobro vidni razčlembi prek njega (kk). Po lažjem svetu na vrh.
Sestop v škrbino med Hribaricami in Kanjavcem, po grapi do zagozdenega bolvana in spust po vrvi (20 m) ter na pot.
MIŠELJ VRH
712 NORMALNI PRISTOP
Od S po grušču in čez strm prag vodi lovska pot (NA 216).
Iz Vodnikove koče 2 uri in četrt.
Sestop (najlažji) na J po strmih travnatih pobočjih (zgoraj po skrotju) do Mišeljske planine in po zaznamovani poti nazaj v Vodnikovo kočo.
713 VZHODNA SMER
Prva plezala Klement Jug in Joža Čop.
Dostop z Velega polja.
Smer poteka po kaminih, ki režejo pečino Koštrunovca (NA 216).
RJAVEC
714 Od Planike z J na Triglavsko škrbino in nato proti J po grebenu in prek težavne stopnje na vrh. Plezala Julius Kugy in Andrej Komac (NA 215 – 216).
TRIGLAV
JUŽNA STENA
715 SMER DEBELAK – DERŽAJ
Prva plezala Mira Marko Debelak in Edo Deržaj leta 1927 (NA 215).
Ocena III, čas plezanja uro in pol.
Dostop iz Planike po poti, ki vodi čez Triglavsko škrbino (20 minut).
Opis: Vstop tam, kjer zavije pot na levo. Desno čez dva previsa v kamin 20 m. Prestop desno ven, levo na pomol in nekaj m do gruščnate plati. Skozi 7 m visoko poklino in desno na majhen pomol. Čez previs v lažji svet. Po ploščah mimo duplin, v loku levo po poševni gredi pod črno steno. Levo v žleb, skozenj na prodišče in lahko na vrh.
Sestop po zavarovani poti v Planiko (pol ure).
VERNAR
716 Od Vodnikove koče pod Bohinjska vratca (20 minut). Nato levo in po strmih travnatih pobočjih na greben. Po njem izpostavljeno na vrh.
Ocena II, čas vzpona uro in pol (NA 212).
Sestop po isti smeri. (Ta smer je skoraj identična z dostopom 127.)








