Alpinistične novice 45/1970

»Plezalni vzponi« natisnjeni
Z več kot dvomesečno zamudo, ki so ji botrovale vsakovrstne tehnične težave, je vodnik »PLEZALNI VZPONI – Vzhodne JULIJSKE ALPE« natisnjen. Toda žal ga ni mogoče tudi že razpošiljati, ker manjkajo ovitki, ki jih morajo ponovno izdelati. Prva pošiljka je obljubljena za v soboto in če bo šlo vse po sreči, bodo prvi naročniki dobili vodnike v drugi polovici prihodnjega tedna.
Vodnik je zelo obsežen – vsebuje opise 447 smeri in nad 80 variant, 58 fotografij in 10 strani abecednega kazala – čeprav zaradi zapletenega uredniškega dele vsebuje le prvenstvene vzpone, opravljene do konca 1968. Zaščiten je z modrim polivinilastim ovitkom, ki ima naslov odtisnjen tudi na hrbtišču. Fotografije so odtisnjene na umetniškem papirju, obseg celotnega vodnika pa je narasel na 20 tiskanih pol.

Boj za šesto stopnjo
Vittorio Varale v sodelovanju z Domenicom Rudatisom, Reinholdom Messnerjem in še nekaterimi pripravlja novo izdajo znane knjige »La Battaglia del 60 grado«, ki obravnava zanimivo zgodovinsko temo o modernem ekstremnem alpinizmu, s posebnim poudarkom na obdobju 1925-45. V zvezi s knjigo je dr. Piero Bossi naslovil na naše alpiniste pismo za prispevek o našem alpinizmu v tem obdobju.
Dr. P. Bossi se je s tem pismom izkazal kot izreden poznavalec našega alpinizma, saj je večino gradiva že sam pripravil, hkrati pa je poudaril tudi željo po tesnejšem sodelovanju, ki bi lahko pripomoglo k boljšemu razumevanju jugoslovanskega alpinizma v Italiji.

Marjanov vozel
Na zboru inštruktorjev slovenske GRS so kot osmi uradni vozel uvrstili v program zadrgo, ki se odlično obnese, kadar se dela s tenko pomožno vrvico na drugo pomožno vrvico torej tedaj, ko odpove znani prusikov vozel. Določili so mu tudi ime – Marjanov ali tržiški, po predlagatelju Marjanu Salbergerju iz Tržiča. Na istem sestanku so se reševalci – inštruktorji tudi dogovorili, da bodo skupaj s komisijo za alpinizem poenotili terminologijo in tehniko (predvsem vozle), za kar bo komisija za GRS pripravila slikovno gradivo. Vse novitete bodo tudi v knjigi o reševalni tehniki, ki jo že dalj časa pripravlja Marjan Keršič – Belač.

Eiger 69
Vse tiste, ki si niso ogledali reprize festivala alpinističnih in turističnih filmov v Trentu, bila je pred kratkim v Kranju, opozarjamo na televizijsko oddajo, ki bo na sporedu danes, ob 18.30 pod naslovom »Izbrali smo v Kranju«.
V polurni oddaji bodo prikazali zelo zanimiv Brandlerjev zapis o vzponu po Japonski smeri v Eigerju in film o kozorogu.

V premislek
Naša komisija za alpinizem je že nekajkrat poskusila pripraviti večje grebensko prečenje ali vsaj zimski pohodni tabor, žal brez večjih uspehov, čeprav niso bila potrošena majhna sredstva. Poglejmo, kako to pripravljajo v ČSSR, kjer imajo na tem področju dolgoletne izkušnje. Najkasneje sredi leta obveste v uradnem glasilu in z okrožnico o akciji in javijo prireditelje (posameznike oz. društvo), ki nato edini posreduje vse informacije zbira prijave in usmerja priprave. Da pa te akcije niso slabo obiskane, govori en sam podatek. Za prečenje Hrubega Jesenika in Orlickih gor je pripravljenih kar pet skupin s po 40 udeleženci. Štartali bodo 30. in 31. januarja ter 1., 2. in 3. februarja 1971. Če bo potrebno pa še 5. februarja.

Vzpon na Huascaran
Po tragičnem potresu, ki je 31. maja hudo prizadel Peru, so z reševalnimi ekipami prispeli na pomoč tudi alpinisti in reševalci. Med njimi so bili tudi sovjetski alpinisti V. Kavunenko. S. Romanov in V. Gumenjuk. Čeprav so ostali brez prave opreme (izginila je skupaj s tovornim letalom Antej), so skupaj s peruanskimi alpinist; organizirali pod vodstvom dr. Arnošta Černika odpravo na vrh Huascarana (6768 m) v spomin na tragično smrt ČS odprave.
Vzpon so pričeli s tabora v višini 4500 m. Toda stara smer je bila neuporabna, saj je potres zarezal v ledenik ogromne razpoke. 22. avgusta so dosegli višino 5700 m naslednji dan pa jih je potresel sunek pete stopnje, toda kljub temu so dosegli višino 6100 metrov. 24. avgusta so bili na vrhu, kjer so postavili v spomin na ponesrečene tovariše gomilo z zastavicami.

Vest iz Mehike
Letos so gore Mehike, točneje stena Independancia, ki leži v prekrasnem kanjonu Huasteca v bližini mesta Monterrey, dobile novo – najtežjo smer. Njen avtor je Juan de Dios, sodelovalo pa je še devet plezalcev iz različnih klubov. Kakšne so bile težave plezalcev govori podatek, da so za vzpon potrošili okoli 4000 dolarjev čeprav višina vrha ne dosega niti 1000 m nadmorske višin in je stena visoka le 300 m, so se na vzpon pripravljali več kot dve leti. In še ena zanimivost – smer so imenovali »Ruta de Checoslovaquia«! Njen glavni akter je namreč v tem predelu pred dvema letoma sodeloval s češkoslovaškimi alpinisti.

Demavend (5671 m)
Demavend, najvišji vrh Perzije, ki je od Teherana oddaljen komaj 60 km in je poznan tudi našim alpinistom, je bil cilj letošnje planinske odprave PD Zagreb-matica (L. Arh, B. Čelap, N. Köhler-Kubelka in B. Kubelka). Z dvema osebnima avtomobiloma so v 36 dneh prevozili12.190 km in svojo pot opisali v »Naših planinah« (9-10 1970). Njihovemu opisu je dodal zelo izčrpna navodila za pot dr. Željko Poljak, ki se je s tovariši letos mudil na Araratu v Turčiji.

Zbor alpinistov preložen
Komisija za alpinizem PZS sporoča, da je zbor alpinistov, ki bi moral biti v soboto v Kranjski gori preložen. Novi datum in kraj zbora bomo pravočasno javili.

Franci Savenc