Anton (»Toni«) Wolfgang Hiebeler je bil avstrijski alpinist, pisatelj, fotograf in urednik, ki je pomembno prispeval k razvoju alpinizma in gorniške literature. Rodil se je 5. marca 1930 v Schwarzachu, Vorarlberg, Avstrija. Že kot mlad je pokazal izjemno strast do plezanja in hitro postal eden izmed vodilnih alpinistov svoje generacije.
Alpinistični dosežki
1949 sta Toni Hiebeler in Franz Bachmann prva preplezala direktno smer v jugozahodni steni Sulzfluha v Rätikonu, težavnostna stopnja VI.
1951 je z Ulrichom Wyßom in F. Filgertshoferjem opravil pet prvenstvenih vzponov težavnostne stopnje IV in V na Pflunspitze v skupini Verwall.
1961 so Toni Hiebeler, Walter Almberger, Toni Kinshofer, Anderl Mannhardt kot prvi preplezali Eigerjevo severno steno pozimi. 6. do 12. marca 1961.
1963 je opravil prvo zimsko ponovitev severozahodne stene Civette.
1968 naveza Toni Hiebeler, Fritz Mascke, Reinhold in Gunter Messner je 30. julija – 1. avgusta preplezala Severni steber med severno in severovzhodno steno.
1969 je preplezal 2000-metrsko vzhodno steno Pika Lenina v Pamirju.
1971 je bil član mednarodne odprave na Mount Everest pod vodstvom Normana Dyhrenfurtha.
Toni Hiebeler ima v severni steni Eigerja spominsko smer: Toni Hiebeler Memorial Route (ED+: V+ A3 80°, 1400 m, Luke – Pitelka – Smid), ki je bila preplezana leta 1985 – leto po njegovi smrti.
Proces Eiger Nordwand
Hiebelerjeva naveza je leta 1961 za prvi zimski vzpon dvakrat vstopila v steno. Plezalci so s plezanjem začeli 27. februarja, a so le dan kasneje na nadmorski višini 600 metrov vzpon zaradi slabih razmer opustili, pustili opremo v bližini železniške odprtine in se vrnili v dolino. Šele 6. marca so se – neposredno iz odprtine v predoru – spet povzpeli v steno in po šestih dneh plezanja dosegli vrh. Le za kratek čas pa so 31-letni münchenski alpinist Toni Hiebeler in njegovi trije spremljevalci pri plezanju ostali brez opazke zaradi svetovnega odmeva njihovega alpinističnega podviga. Komaj je mestni svet Münchna štirim gorskim junakom podelil zlate medalje za prvi zimski vzpon v 1800 metrov visoki severni steni Eigerja, je plezalec Hans Grünleitner iz Weil am Rhein na bavarskem radiu razkril slavni Eigerjev kvartet in ga obtožil, da nikakor niso preplezali celotne severne stene. Namesto tega so se splazili iz predora gorske železnice Jungfrau, ki vodi skozi Eiger na višini približno 600 metrov, in preprosto preplezali preostalo razdaljo do vrha.
Radijski poročevalec Wolf Posselt je nato v telefonskem intervjuju o tem vprašal obtoženega vodjo naveze Hiebelerja. Hiebeler je spontano odgovoril: »To ni res.«
Malo kasneje je moral Hiebeler, čeprav je bil kot urednik münchenske plezalne revije »Der Bergkamerad« zelo dobro seznanjen s pogosto pretiravanim izrazom »gorniška čast,« pod pritiskom dokazov priznati, da on in njegova ekipa v resnici niso štartali ob vznožju Eigerja.
Seveda Hiebeler ni prvi alpinist, ki je bil obtožen dajanja lažnih informacij. Plezalci se pogosto obtožujejo, da so velike alpinistične podvige bodisi ponarejali bodisi da so jih dosegli le s pomočjo goljufanja. Celo dobronamerni kritiki alpinizma so zato že zdavnaj le z zadržki ali s kotičkom očesa opažali poročila o plezalnih junaških dejanjih, za katera je seveda malo prič.
Ni pa bilo naključje, da je bil Hiebeler pod »strogim nadzorom«. Leta 1959 je münchenski alpinist kot »čuvaj alpinistični vrlin« vznemiril javnost z besedami: »Hiter vzpon le 21 ur in 30 minut, o katerem sta poročala nemški alpinist Hans Grünleitner in baselski plezalec Robert Stieger, je bil blef«.
Hiebeler je na svoja plezalna prijatelja Grünleitnerja in Stiegerja izvajal tako velik pritisk, da je Heinrich Harrer, prvi plezalec severne stene, napovedal, da v novi izdaji svoje plezalne knjige o Eigerju »Beli pajek,« (poimenovane po značilnem delu stene) Grünleitnerja in Stiegerja ne bo omenil kot plezalca iz severne stene Eigerja. Grünleitner se je odločil, da bo severno steno oropal njenega ugleda, s tem, da je stopnjo težavnosti pomanjšal, in pribil, da si vsako sezono upa voditi 20 navez v opevano steno. Zadeva o čistosti prvega zimskega vzpona v severni steni Eigerja se je pojavila na sodišču v Lörrachu v tožbi zaradi obrekovanja, ki jo je vložil Grünleitner. Hiebelerju naj bi Grünleitner, čigar alpinistična čast je bila omadeževana, dokazal, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je on Hiebeler tudi priznal. Hiebeler je razkritje začetka z vzponom iz luknje sprejel mirno. Kot da bi se s tem pošalil, je (po poročanju dpa) dejal: »Medalje bomo vrnili smeje«.
Pisateljska in uredniška dejavnost
Hiebeler ni bil le alpinist, ampak tudi plodovit pisatelj in urednik. Ustanovil je revijo Alpinismus, ki je postala ena najpomembnejših gorniških publikacij svojega časa. Pokrivala je teme alpinizma, plezanja in odprav. Revija je začela izhajati leta 1969 in je hitro postala referenčna publikacija za alpiniste po vsem svetu. V njej so bili objavljeni članki o novih vzponih, tehniki plezanja, varnosti v gorah ter intervjuji z najpomembnejšimi plezalci tistega časa. Revija je prenehala izhajati v 90. letih, ko so se spremenile bralne navade in se je povečala konkurenca drugih gorniških publikacij. Kljub temu je Alpinismus pustil trajen pečat v zgodovini alpinizma in še danes velja za pomemben vir informacij o plezalnih dosežkih preteklih desetletij.
Hiebeler je napisal je več knjig:
Eigerwand. Von der Erstbesteigung bis heute (1978)
Matterhorn. Von der Erstbesteigung bis heute (1976)
SOS in Fels und Eis (1973)
V prevodu pri Založbi Obzorja Maribor (1981, Pustolovščina Everest
Tragična smrt
Toni Hiebeler je 2. novembra 1984 skupaj z ženo Traudl, Alešem Kunaverjem in pilotom Gorazdom Šturmom umrl v helikopterski nesreči med Jesenicami in Bledom. Nesreča se je zgodila med fotografiranjem Julijskih Alp za njegovo novo knjigo, Alpe iz zraka.
