Alpinist je človek, ki svoje telo popelje tja, kamor so nekoč gledale njegove oči.
Gaston Rébuffat (francoska izgovorjava: ɡastɔ̃ ʁebyfa), se je rodil 7. maja 1921. Kot alpinist, gorski vodnik, filozof in avtor gorskih filmov je bil v alpinističnem svetu znan tudi po tem, da je zagovarjal srčni alpinizem, povezan z ljubeznijo do gora, plezanja, ne pa da je to nekakšno iskanje poti oziroma izzivanje nesreče. Njegov odnos do alpinizma se je izkazoval predvsem v eleganci, zato je postal skoraj sinonim za estetsko vrednotenje alpinizma. To se odraža tudi v njegovih delih: Med zemljo in nebom ter Zvezde in viharji (oboje tudi film).
Gaston je začel plezati mlad, pri 14. letih, kot se tudi spodobi tudi v domači okolici, v calanqueškem skalovju. S 16. leti se je pridružil Club Alpin Français, kjer je spoznal Henryja Moulina. Ker je imel Henry avto, je Gaston dobil priložnost, da gre onkraj svojih dragih Calanqov. Leta 1940 se je pridružil skupini Jeunesse et Montagne, kjer je spoznal Lionela Terraya, ki je postal njegov soplezalec na njegovih prvih velikih vzponih. Z njim se je preselil v Chamonix, kjer je pomagal kot kmet na Lionelovi kmetiji v Les Houches. Iz tega baznega tabora za njune pustolovščine sta se v okoliških stenah razvila najboljša plezalca svoje generacije. Leta 1942 so se Gastonu uresničile tudi sanje, da je postal gorski vodnik. Poleti vodnik, pozimi pa učitelj smučanja. Leta 1944 je postal inštruktor na Nacionalni alpinistični šoli in na Vojaški šoli za visokogorje. Dve leti pozneje je bil tretji vodnik, ki ni bil iz Chamonixa in se je pod okriljem Alfreda Coutteta pridružil Compagnie des guides de Chamonix. Opravil je več prvenstvenih vzponov na področju Mont Blanca, ponovil pa je tudi številne znane klasične smeri (Walkerjev steber Grandes Jorasses. S stena – Piz Badile, S stena Matterhorna, S stena Eigerja, …). Leta 1950 se je udeležil tudi legendarne francoske odprave na Anapurno.
Gaston Rébuffat je bil 15. marca 1982 tudi na obisku v Ljubljani, kjer je predstavil film Osvojena obzorja, in sicer 15. marca 1982. leta. Prejemnik francoske legije časti je umrl za rakom v Parizu 31. maja 1985, v starosti 64 let.
Pic du Roc leta 1956
Foto: Lionel Terray
Nekaj njegovih misli:
Gore niso poštene ali nepoštene, so le nevarne.
Plezanje ni tekmovanje, ampak občestvo srca.
V gorah obstajata samo dve stopnji: ali zmoreš ali pa ne.
Plezalec se vedno znajde pri bistvu: vstajanju (iz postelje).
Najboljši plezalec na svetu je tisti, ki se pri plezanju najbolj zabava.
Če želiš biti plezalec, moraš sprejeti, da zadovoljstvo pride le redko.
Več ko veš, manj potrebuješ.
V gorah ni samo poti, ampak vedno obstaja tisoč načinov.
Gore niso stadioni, kjer zadovoljim svoje ambicije po dosežkih. So katedrale, kjer prakticiram svojo vero.
Velika umetnost plezanja je, ko veselje do vzpona deliš s soplezalcem v navezi.
