Foto: K. Zorec
Aluminij, julij 1979, št. 7
Čeprav bi bil nedvomno kdo drugi bolj poklican, da kaj več napiše o tem, da naše planinstvo prispeva tudi k obrambi, sem se vseeno odločil napisati nekaj o tem vprašanju, ker istočasno upam, da bom prebil led in, da se bo kaj kmalu na straneh našega glasila pojavila rubrika pod naslovom »PLANINSKE VESTI« ali pa morda tudi kako drugače, samo da bi zagledala pravo luč sveta.
K temu pisanju me je malce pritegnil poziv k planinkam in planincem — ljubiteljem gora v prejšnji številki, ko pozivajo vse ljubitelje k sodelovanju oz. jih obveščajo, kje imajo svoje poslovne prostore. Čeprav nisem aktiven planinec (predvsem zaradi izmenskega deda) pa vseeno pretežni ded svojega letnega dopusta — vsaj polovico, preživim v planinah pri nas ali pa pri sestri v prelepih Alpah okrog Salzburga in drugod. Ker sem tudi videl marsikaj koristnega in ker naše planinstvo igra v morebitni vojni še kako pomembno in odgovorno nalogo, bom skušal napisati o tem kaj več. V bodoče — pa kakor sem že omenil pričakujem še tiste uradne dejavnike PD Kidričevo (ali kakega drugega), da se kaj oglasijo.
Planinstvo je brez dvoma ena redkih telesnokulturnih dejavnosti, ki povezuje človeka vsestransko in neposredno z delom in življenjem v naravi. Usmerjeno je v gorski svet, ki je danes še edini najmanj prizadet in najmanj okrnjen od svoje prvobitnosti. Planinska dejavnost v gorah zahteva osebno zavzetost, in ta navaja planinca k razvijanju njegovih etičnih, estetskih in športnih nagnjenj krepi neustrašenost, podjetnost, iznajdljivost, velike napore, vzdržljivost, tovarištvo, kolektivno delo, ohranjevanje in razvijanje naravnih instinktov in hitrih reakcij na trenutni položaj, vero v uspeh in še mnogo drugih vrednot, ki veljajo kot najbolj cenjene tudi v vsaki organizirani družbi in ne nazadnje v vsaki sodobni armadi.
Le tisti, ki svojo domovino, svojo zemljo dobro pozna, jo lahko tudi v vseh okoliščinah resnično ceni, je ne izda, temveč se za njo bori in — če je treba — ŽRTVUJE.
To naj bi bil tudi del misli, s katero naše planinstvo vključujemo v sistem naše vsesplošne ljudske obrambe in družbene .samozaščite. Vlogo planinske dejavnosti, kot neposredno uporabnega zidaka naše obrambne moči, bomo še podrobneje razumeli, če bomo spoznali celotno delovanje planinske organizacije in seveda njenih aktivnih članov, ki gojijo planinsko in alpinistično udejstvovanje, kot kulturni in športni pojav, posreduje naravne lepote, zanimivosti planinskih predelov ter življenja v gorah. Planinci prav tako organizirajo za vse svoje člane in druge občane, predvsem pa še za mladino, izlete, pohode, vzpone, zimske smučarske pohode, raziskovanje jam, orientacijska tekmovanja, taborjenja in druge oblike planinske dejavnosti, ki ustrezajo krajevnim razmeram in posebnostim.
Prav tako vemo, da je namen in naloga planinske organizacije med drugim tudi to, da vzbujajo pri svojih članih in ostalih, ljubezen do domovine kot socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov in jih vzgajajo v duhu varovanja revolucionarnih pridobitev NOB, samoupravne družbene ureditve ter še posebno bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije.
Ne gre tudi prezreti dejstva, da je v boju za našo svobodo v vrstah OF in NOV sodelovalo izredno veliko število slovenskih planincev, ki so dali svoja življenja za našo svobodo. V okviru KS in TOZD je potrebno planinstvu posvečati vso pozornost, krajevne organizacije splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite pa lahko tudi kadrujejo v krajevnih planinskih organizacijah ter tako pridobe telesno in fizično usposobljene kadre za gorske reševalce, alpiniste in vodnike, ki so neposredno uporabni kot specialisti v raznih organizacijah civilne zaščite. Planinci so prav tako brez poglobljenih posebnih znanj in fizične utrjenosti, lahko še (kako nadvse koristni člani različnih obrambnih formacij CZ, LO in DSZ ter drugih.
O vlogi planinstva smo večkrat že marsikaj prečitali, slišali ali pa celo sami osebno videli na licu mesta, pa je zato prav, da bi vseeno ponovili samo še nekatere najpomembnejše stvari, ki sodijo prav pod gornji naslov sestavka.
Kot element obrambnih priprav je planinstvo najmočnejše kot vzgojitelj in pobudnik za aktivno hojo v gore, ob kateri se fizično in psihično vzgajajo najširše množice občanov, katerih ; bi sicer ne zajeli drugi športi. Planinstvo je mobilizator na vseh ravneh od šolske in predšolske mladine do dijakov in študentov, kot tudi vseh ostalih delavcev in uslužbencev. Notranja organizacija planinstva omogoča specializacijo, ki ustreza posameznikovim sposobnostim, vsem starostnim ‘kategorijam, željam, veselju in znanju. Individualni in prostovoljni način dela ustvarja podlago za potrebe obrambe.
Vsak aktiven planinec je hkrati tudi vojak in ima mnoge privzgojene telesne in duševne lastnosti, ki se jih zahteva od pripadnikov oboroženih sil. Planinstvo po svoji raznolikosti omogoča tudi fizično opredelitev posameznika, selekcijo po zmogljivostih in spretnostih, vendar vse v neposredni povezavi z gibanjem v naravi in gorah, torej v težavnem terenu in okoliščinah, (ki so na moč podobne okoliščinam v kakšnih se giblje vojak ali partizan. Novinci, in vpoklicanci — rezervisti, ki jih kličejo razne vojaške organizacije, slednjim ne delajo težav zaradi neprilagodljivosti in telesne nesposobnosti ter so zaradi svojega ljubiteljskega odnosa do zdravih naporov v naravi in navajenosti na disciplino ter tudi na delo v skupini dragoceni sodelavci vodstva ter enot in v pomoč tovarišem pod orožjem.
Sicer bi o vlogi ter pomenu planinstva v sistemu obrambe lahko pisali še in še, vendar najdbo tokrat o tem dovolj in, če sem pridobil kakega novega sodelavca iz vrst planinske organizacije, potem je cilj ‘dosežen in je zares velik. Upam, da je zrno tokrat le padlo na plodna tla in da bomo imeli kmalu tudi rubriko o planinstvu.
France Meško
