Alpinistične novice 31/1979

Obisk v znamenju tur – Navezale nove stike

Na 11. srečanju alpinistk iz raznih krajev Evrope so bile Jugoslovanke odlično zastopane v francoskem Brianconu
LJUBLJANA – Maja l. 1968 je bilo na vrhu Titlisa ustanovljeno žensko alpinistično združenje »Rendez – vous Hautes Montagnes« (R.H.M.). Ustanoviteljica in predsednica je Felicitas von Reznicek – zelo prijetna in vitalna, danes že 74-letna gospa, po rodu Avstrijka, sicer pa živi v Engelbergu v Švici. Podpredsednica je Nadja Fajdiga – naša znana in tudi v tujini zelo priznana alpinistka. Članstvo narašča leto za letom in klub združuje danes že več ko 200 alpinistk z vsega sveta.

DVE ČUDOVITI GORI – Ailefroide (3953 m) skrajno levo ter Barre des Ecrins (4103) na skrajni desni sta dve čudoviti gori v masivu Oisans. Vmes pa so ledeniki in prepadne stene.

Letošnje srečanje je bilo v Dauphineji, od 30. junija do 7. julija. Udeležilo se ga je nad 60 alpinistk iz treh celin in 11 držav. Med njimi so bila znana imena, kot na primer Vanda Rutkiewitz – prva Evropejka na Mt. Everestu, pa Simone Badier, odlična francoska plezalka, sicer pa profesorica fizike v Parizu, pa Agnes Couzy, hčerka znanega, sedaj že pokojnega francoskega alpinista Jeana Couzyja, ter še mnogo drugih alpinistk starejše in mlajše generacije.
Jugoslovanke smo bile številno zastopane. Bilo nas je kar osem iz različnih alpinističnih odsekov. Že prvi večer smo navezale stike, zlasti z mlajšimi udeleženkami srečanja, ti pa so se v tednu, ki smo ga preživele skupaj, še utrdili.
Mesto Briancon, najvišje ležeče mesto v Evropi (1326 m), nas je lepo sprejelo. Zdelo se je, kot da nam hočejo v tednu dni razkazati vso Dauphinejo. Bilo je kar naporno, saj ni ture, ki bi trajala manj kot 10 ur. Imeli smo čudovito vreme. Pravijo, da ima Briancon 300 sončnih dni na leto. Alpinistke smo bile razdeljene v dve skupini: plezalke in sprehajalke. Mlajše smo se seveda lotevale plezalnih tur, starejše pa so se udeleževale tur, za katere ne bi mogla reči, da so ravno sprehodi, saj je treba znati uporabljati vrv, dereze in cepin. Jugoslovanke smo opravile skupaj 25 plezalnih vzponov, čudovitih, najlepših v masivu. Najpomembneje pa je, da smo postale članice kluba in navezale stike z alpinistkami z vsega sveta. Bilo je doživetij, kar preveč za en sam teden.
Namen teh srečanj ni plezanje ekstremno težkih smeri, temveč navezovanje novih stikov in utrjevanje starih prijateljskih vezi, nekakšno družabno srečanje, povezano s spoznavanjem drugih dežel in gorstev.

SLAVA MREŽAR-SUHAČ

Množičen vzpon na Alpamayo
Šest različnih smeri kranjske odprave v Ande – Tudi dekleti v navezi
KRANJ – Uradno poročilo kranjske alpinistične odprave »Alpamayo 79«, ki je odšla na pot 13. maja, zadnji pa so se vrnili 12. julija, je polno zanimivih podatkov.

PODVIG NA SMUČEH – Severna stena Kitaraja (6040 m) s smerjo po kateri so se Kranjčani povzpeli na vrh, dva pa sta po njej tudi smučala (60 stopinj, prvi jugoslovanski smuk s take višine).

4. in 5. junija so Česen, Dolenc, Markič in Trušnovec preplezali prvenstveno (Kranjsko) smer v JV steni Alpamaya: 65-70 stopinj, mestoma celo 80, za 800 m pa so potrebovali 15 ur. 5. junija se jih je sedem, med njimi tudi Barbara in Marija Perčič, povzpelo na vrh po severnem grebenu in kot prvi sestopili po JZ steni (60 stopinj, 500 m). In 7. junija so Oman, Rebula in Šegregur ponovili še Italijansko smer v JZ steni (60 stopinj, 4 ure).

TUDI KRANJSKA SMER – Jugovzhodna stena Alpamaya (5947 m) s Kranjsko smerjo, pod njo pa del odprave, ki jo je organiziralo PD Kranj ob 80-letnici.

V treh navezah so se povzpeli tudi na Kitajaju (6040 m), in sicer prek severne stene (60 stopinj, 800 m), koder sta 11. junija Karničar in Kranjc navzdol tudi smučala. Vzpon na najvišji vrh Peruja, na 6768 m visoki Huascaran, pa se zaradi nenadne obolelosti kar polovico odprave (dezinterija), ni niti začel.
Prosili pa so nas tudi za pojasnilo. Nekateri namreč niso dobili pozdravnih razglednic, čeprav so jih plačali. Pa so bile normalno oddane na pošti v Peruju. Zato vsi, ki jih niste dobili, sporočite takoj društveni pisarni (Kranj, Koroška 27).

F.S.

Himalajci na Badiji
Ko so še zmrzovali na Zahodnem grebenu Everesta, so se dogovorili: če bo šlo vse po sreči in če bomo poleti še prav taki prijatelji kot smo sedaj, gremo skupaj na morje. Po vrnitvi je Vladimir Mesarič iz Zagreba res uredil, da so dobili prostor na otočku Badia (poleg Korčule), koder ima zagrebška Visoka šola za telesno kulturo svoj tabor in sedaj tam preživljajo zaslužene počitnice (toda ne brez telesne vadbe) v večjih ali manjših skupinah.

Kraja pod gorami
V ponedeljek 16. t.m. sta Mitja Kanellopulus in Mičo Kregar preplezala SZ razPalla del Rifugio, dan kasneje pa še zakonska naveza Slava in Matevž Suhač (vsi AO Matica). 19. t.m. pa so ponovili še redko plezano Direktno smer v steni Palla di San Martino. Toda v izhodišču jih je čakalo hudo razočaranje. Neznani zlikovci so jim vdrli v avtomobila, ju poškodovali in pobrali vso opremo.

Prvenstvena smer in varianta
V soboto, 21. t. m. sta France Knez, in Smiljan Smodiš preplezala novo – Levosmer v Turski gori, potem pa ponovila še smer Modec – Režek v Štajerski Rinki. Nova smer vodi direktno na južni vrh Turske gore in poteka levo od Smeri za Menihom, ocenila pa sta jo samo III-IV, 400 m, tri ure in pol. Mesarec in Pleterski sta istega dne ponovila Direktno v Mrzli gori, Franc Čanžek in Aco Pepelnik pa preplezala prvenstveno (SMB) varianto, desno od Direktne smeri v Mrzli gori. Ocena: IV+, 200 m. Ciril Debeljak pa je s tečajniki plezal Tschadovo smer v Turski gori ter Vzhodno v Mali Rinki.

Plezalni vrtec pod Uršljo goro
Malo alpinistov najbrž ve, da je pod Uršljo goro (1868 m) nadvse zanimiv plezalni vrtec (Šmohorica) s sedmimi smermi visokimi do sto metrov, ki so ocenjene od IV do VI. Najbolj preprost dostop je z Raven na Koroškem: z avtomobilom do Naravskih ledin in potem še eno uro peš, ali pa iz koče na Uršlji gori (10 minut).
Milan Vošank (AO Ravne) je v petek 20. julija (tik pred odhodom v Chamonix) opravil zanimiv preskus kondicije. Z Raven do Šmohorice je prihitel v treh urah, potem pa sam ponovil: Kanto (IV), Raz (IV), varianto Kante (-IV/IV) in potem še enkrat Kanto, toda tokrat ni izstopil po polici, temveč je nadaljeval po Zajedi (IV+, 20 m) in prek Raza (III/I-II) na rob stene ter naprej do vrha Uršlje.

Dovoljenje za Šiša Pangmo
Tisto, kar po vojni ni bilo dano še nobeni odpravi, bo prihodnje uresničila osemčlanska nemška, pod vodstvom Gunterja Schturma. Že letos bosta dva odšla na oglede, prihodnje leto pa bodo skušali ponoviti kitajski uspeh (1964) na najnižjem osemtisočaku – 8043 m visoki Šiša Pangmi. Ali se s tem odpirajo tudi kitajske gore, bomo šele videli.

Nesreče poljskih alpinistov
Spomladi so poljski alpinisti izgubili tri svoje tovariše v skupini Anapurne. Avgusta pa so se namenili na Dhaulagiri (8172 m). Ko pa je ladja z njihovo prtljago priplula v Karači, je na njej izbruhnil velik požar in jim uničil večino tovorov. Sedaj raziskujejo, kako bi lahko pravočasno nadomestili uničeno.

Omejeno taborjenje pod Tatrami
Taborjenje v češkoslovaških Tatrah je strogo prepovedano. Alpinisti za zdaj lahko postavljajo šotore na treh točno označenih mestih (v Velicki, Mengušovski in Bielovodski dolini ter ob Jamskem ter Zenenim jezerom).

Dve ponovitvi Postojnčanov
V sredo 18. t. m. je Rado Fabjan sam ponovil Skalaško smer z Ladjov Steni, tri dni za tem pa sta z Bogdanom Biščakom preplezala Zahodno zajedo, prav tako v Steni.

Dve izmed češkoslovaških odprav
Himalajski odpravi, pod vodstvom Ivana Galfija (16 članov), ki se je poskušala povzpeti na Jannu (7710 m), ni uspelo. Zaradi slabega vremena so se morali obrniti 300 m pod vrhom.
Druga češkoslovaška odprava (13 članov), pa se je, pod vodstvom Jiri Foltaneka, namenila v pakistanski Karakorum. Njihov cilj je doseči vrh Trivor (7720 m) na ledeniku Hispar po prvenstveni smeri. (Vrh so leta 1962 že dosegli Američani.)

Dva prva pristopa v Pamirju
Ena najbolj zgodnih letošnjih odprav v Pamir je bila ukrajinska, ki je štela 25 članov, vodil pa jo je G. Polevoj. V redko obiskanem predelu Pamirja so postavili bazni tabor (3100 m) in si za cilj izbrali dva, še deviška vrhova. Prvega (4629 m) so osvojili v dveh dneh, smer pa so ocenili z II (sovjetske težavnostne lestvice). Za drugega (5490 m), ki so ga poimenovali po Ostrovskem, pa so potrebovali kar šest dni, tura pa je ocenjena z VB. Odpravo so dokončali 22. junija, kajti večkrat jo je motilo slabo vreme.

Koledarji z motivi Everesta
Letos pripravljajo številna podjetja koledarje (za 1980) z barvnimi fotografijami članov alpinistične odprave »Everest 79«. NIŠRO Varaždin je že napovedala koledar s testi, za katerega sta gradivo prispevala hrvaška udeleženca Vladimir Mesarič in Stipe Božič. O slovenskih izdajah pa uradnih sporočil še ni.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja