Novembrski Planinski vestnik: ustvarjalni duh gora in razmislek o naravi
V novembrski številki Planinskega vestnika se uredništvo poklanja Bogumilu Brinšku, alpinistu, fotografu in mislecu, ki je verjel, da so gore prostor ustvarjalnega duha, ne zgolj fizičnega napora. V temi meseca je predstavljena njegova kratka, a bogata življenjska pot, ki se je tragično končala na srbskem bojišču v prvih tednih prve svetovne vojne. Brinšek je s svojimi fotografijami in idejami o samostojnem slovenskem plezalcu postavil temelje sodobnemu alpinizmu, čeprav ga takratno planinsko okolje ni znalo razumeti.
Vreme, snežni plazovi in gorska varnost
Revija objavlja tudi mnenje meteorologa Andreja Velkavrha ob eni najhujših in najzgodnejših nesreč v snežnem plazu pri nas — oktobra je pod Toscem plaz pokopal tri hrvaške planince. V rubriki Znanje je dodan še članek o vremenu v gorah, ki osvetljuje pomen razumevanja vremenskih vzorcev za varno gibanje v visokogorju.
Trekingi, smučanje in trajnost
Bralci se podajo na smučanje s prostranih vulkanov v Čilu, občudujejo razglede na trekingu po Kirgizistanu, gorskem srcu Osrednje Azije (fotografija z naslovnice je delo Massima Cappuccia), ter razmišljajo o trajnostnem razvoju slovenskih gora — o ranljivosti narave in vplivu vožnje. Potepanja vodijo še v Wales, na kanarska otoka La Gomera in La Palma, ter v dolino Kaghan v Himalaji.
Obletnice in festivali
Vestnik obeležuje 130-letnico PD Radovljica, 50-letnico Bivaka pod Špikom in 50-letnico planinske vezne poti Vertikala, ki povezuje območja s slovenskim prebivalstvom v Italiji. Uredništvo se je udeležilo tudi festivala Živeti gore in festivala alpinizma, ki sta ponudila vpogled v sodobno gorsko kulturo.
Z nami na pot: Visočica
V rubriki Z nami na pot revija vabi na pogorje Visočica v Hercegovini, s slikami, besedami in zemljevidom poti do vrhov Visočica (1736 m), Drstva (1808 m), Vito (1960 m) in Džamija (1967 m).
Stalne rubrike
Novembrska številka prinaša tudi stalne rubrike:
Planinčkov kotiček (tokrat o Evi in planinskem mucu Kapučinu),
Strip (o gorskem reševalcu in Aljaževem stolpu),
Alpinizem, literatura in planinska organizacija.
Kjer drugi vidijo konec poti, jaz vidim začetek
Le nekaj let pred prvo svetovno vojno je slovensko planinstvo še vedno ždelo v svojem varnem, toplem okolju. Prej kot na to, da bo nekoč dalo iz svojih vrst svetovno uspešne alpiniste, je spominjalo na razvajenega štiridesetletnika, ki se še vedno drži maminega krila. Ustanovitelji našega planinstva so se na začetku pač odločili, da bo imel njihov otrok kar se da varno življenje.
Prve zametke zavedanja, da razvajeni otrok odrašča, nam je prinesel Bogumil Brinšek, o življenju katerega pravzaprav zelo malo vemo. Ves čas ga je obdajala tiha skromnost, nikoli se ni rinil v ospredje, niti si ni želel priznanja za svoje dosežke, raje je prepustil drugim, da so o njih govorili. Med mladimi v Slovenskem planinskem društvu (SPD) je našel somišljenike in postal njihov vodja. Ustanovili so neformalno društvo Dren in bili prvi, ki so pozimi, ko “vsak pameten Kranjec doma pije vino in ne hodi po gorah”, začeli odhajati v zasneženo visokogorje, poleti pa raziskovali tehnično zahtevna brezpotja in se spuščali v neznano kraško podzemlje.
Brinšek je verjel, da so gore prostor ustvarjalnega duha, ne le fizičnega napora. S svojimi mojstrskimi fotografijami je pokazal, da je mogoče lepoto gora ujeti tudi z umetniškim, ne le dokumentarnim občutkom. Z drenovci je postavil temelje in odprl pot generacijam, ki so začele pisati zgodbo slovenskega alpinizma.
Slovensko planinstvo ga ob njegovem času ni znalo prav razumeti. Ideja drenovcev o slovenskem plezalcu brez vodnika in planincu, ki tudi pozimi odhaja v gore, se je zdela prenagljena in nevarna. Vse je bilo še v znamenju političnega boja zaradi nemške prevlade v naših gorah in v takšno ozračje je vstopil Brinšek, ko se je srečal s SPD. Tihi fotograf in samohodec je popeljal somišljenike v Kamniške planine in že s prvim obiskom presegel okvire tedanjega konservativnega planinstva. Ustanovitelji SPD so se hoteli razlikovati od konkurenčnih nemških društev predvsem po narodnostnem značaju, nikakor pa jih niso želeli posnemati po načinu gibanja v gorah. V svojem pravilniku so zapisali, da društvo “ne bo gojilo vratolomne turistike”.
In vendar se je prav v tej zadržanosti skrivala slepa pega – medtem so ljubljanski Nemci odmevno plezali v stenah in širili sodobno gorniško misel. Brinšek je svojo skupino drenovcev tudi sam vpeljal v lažje alpinistične smeri, v domačem SPD pa so ga lahko spoznali le kot fotografa in se ob njegovih mojstrovinah čudili gorskim predelom, ki jih nihče od naših planincev ni poznal.
Njegova pot je bila kratka in se je tragično končala na srbskem bojišču v prvih tednih prve svetovne vojne. Ironija usode je poskrbela, da je padel v uniformi avstrijskega častnika za monarhijo, s katere politiko se kot prepričan slovanofil ni strinjal. Za mesto njegovega groba nismo nikoli izvedeli, žal je bila pozneje hudo okrnjena tudi njegova fotografska zapuščina, ki je večinoma izginila v požaru našega arhiva leta 1958.
V zgodovini slovenskega planinstva so bili ljudje, ki so hodili pred svojim časom, med prvimi zagotovo Brinšek. Tam, kjer so drugi videli konec poti, je on videl začetek. In ko so drugi še čakali pomlad, je on vpijal lepote zimskih gora. Z njim se je rodil duh raziskovanja, tisti nemir, ki je pozneje v tridesetih letih s skalaši postal gonilo slovenskega alpinizma. Tudi planinsko fotografijo je s svojimi deli povzdignil v umetnost in ji dal status, ki ga ohranja še danes. Bogumil Brinšek nas uči, da nek narod ne postane gorniški samo zato, ker ima gore. Mora imeti tudi ljudi, ki si upajo vanje vstopiti prvi.
(Naslov uvodnika ni izvirna Brinškova misel, jo pa vsekakor odraža.)
Dušan Škodič
Vsebina
UVODNIK
1 Kjer drugi vidijo konec poti, jaz vidim začetek – Dušan Škodič
ZGODOVINA
4 Kratka, a bogata življenjska pot – Dušan Škodič
MNENJE
19 O vremenu in snežnih razmerah – Andrej Velkavrh
AVANTURA
22 Med lavo in snegom – Tomaž Jakofčič
TREKING
26 Kirgizistan, gorsko srce Osrednje Azije – Massimo Cappuccio, Prevedel Mire Steinbuch
RAZMIŠLJANJE
30 Trajnostni razvoj in slovenska gorska narava – Janez Strehovec
Z NAMI NA POT
32 Visočiška kronika – Miran Hladnik
PLANINČKOV KOTIČEK
41 Eva in planinski muc Kapučino – Mateja Pate
ČASTITLJIVA OBLETNICA
44 Bogata zgodovina radovljiških planincev – Jana Remic
OBLETNICA
48 Prostor planinske skupnosti – Tadeja Zupančič
OBLETNICA
51 Še en člen v poslanstvu SPD Trst – Žarko Rovšček
DOŽIVETJE
54 Geometrija in požrešne ovce – Teja Močnik
POHODNIŠTVO
56 Božične kanarske poti – Cene Udovič
ZGODBE IZPOD HIMALAJE
60 Prelaz Hans Gali – Matjaž Čuk
STRIP
63 Zdaj sem gorski reševalec! – Ažbe Polšak
ZNANJE
64 Hitro spremenljivo in muhasto – O vremenu v gorah
FESTIVAL
68 Tri dni zgodb, ki jih pišejo gore – Peter Mikša
ALPINIZEM
70 Kjer se tkejo vezi – Simona Nahtigal
72 ALPINIZEM
73 LITERATURA
74 PLANINSKA ORGANIZACIJA
