Dvojna poletna številka Planinskega vestnika: gore, duševnost in pohajkovanja
V najnovejši poletni številki se uredništvo Planinskega vestnika poglobi v temo, ki se mnogim planincem odvija med koraki po poti — duševno zdravje v gorah. Tudi tokrat bralce pričaka razmislek o paleti občutij in stanj: strah, dvomi, žalovanje, ljubezen in vztrajnost. Gore so že od nekdaj prostor, kamor človek odhaja po odgovore — včasih po mir, drugič po preizkušnjo, tretjič po pobeg. V tej poetični zmesi izkušenj se tketa nit duševnosti, ki jo je Vestnik tokrat pogumno razgrnil.
Bralci bodo našli intervju z Maticem Novakom, gorskim reševalcem po srcu, ki meni, da bi moral vsakdo imeti “uro gozda na dan”. Vestnik se pogovori tudi z županjo Kranjske Gore Henriko Zupan, s katero osvetli parkirne režime, cestninjenje in dostopnost gorskih izhodišč v Vratih, Mojstrani, Krmi in na Vršiču.
Potepanja daleč in blizu
Revija se tokrat poda na streho Bernskih Alp, na Korziko, sledi Poti Malega princa in obiskuje dolino Kaghan v Karakorumu. Ob tem objavi zgodbo o strahu nad prepadnimi stenami, o mladinskem taboru, ki se je odpravil na avanturo po Via Adriatici, ter o pastirjih v drugačni luči.
Dodana je tudi velika panoramska fotografija na treh straneh, sredi revije — za tiste, ki radi sanjajo z očmi.
Z nami na pot
Rubrika popelje bralce:
v pirenejske narodne parke (slap Grande cascade, Cola de Caballo, Punto Acuto 2242 m, Tuc de Ratera 2861 m), in v Kamniško-Savinjske Alpe (Jezersko, Kokrska Kočna 2540 m, Brana 2252 m, Ojstrica 2350 m, Peca 2125 m).
Stalne rubrike za vse generacije
Planinčkov kotiček razloži, kaj početi ob neurju v gorah.
Strip pokloni epizodo Jožu Čopu.
Vzgoja svetuje, kako ravnati ob nesreči.
Ostajajo še rubrike o literaturi, planinski organizaciji in najnovejših dogodkih.
Nova številka Planinskega vestnika je tako kot gore: raznolika, navdihujoča, tu in tam zahtevna, a vedno vredna poti.
UVODNIK
Spregovoriti o težkih temah
V Planinskem vestniku smo nedavno pisali o celi paleti tem, ki izvirajo iz naše duševnosti: vse od strahu, dvomov, žalovanja, ljubezni do vztrajnosti in še česa. Kako vendar ne bi, ko pa je vse našteto neizpodbitni del življenja slehernika. Gore so že od nekdaj prostor, kamor človek hodi iskat samega sebe – včasih zato, da bi našel mir, drugič zato, da bi se preizkusil, tretjič, da bi pobegnil. In prav v teh pobegih, iskanjih in vračanjih se prepletajo niti naše duševnosti.
Pa vendar, ko omenimo duševno zdravje, marsikdo zastriže z ušesi (ali pa zavije z očmi) češ, to se pa mene ne tiče, to so pač tiste zgodbe, s katerimi se ukvarjajo psihologi, psihiatri in socialne delavke. Neprijetne, težke teme, ki spadajo za zaprta vrata proč od nas, ki nimamo diagnoz. Pa je res tako? Kdo med nami še ni imel izkušnje, v gorah ali dolini, ki nas ne bi močno zaznamovala? Bralci imamo radi izlete, potopise in rekreacijo na soncu in svežem zraku – vse tisto, kar ljudem s težavami v duševnem zdravju skorajda pregovorno primanjkuje. Študije res dokazujejo mnoge pozitivne učinke gibanja v naravi na naše počutje. Mnogim prav to služi kot motivacija za sopihanje v hrib. Nekateri v samoti gora končno najdejo notranji mir, drugi le v steni zmorejo popolno osredotočenost, spet tretji lahko zvečer oko zatisnejo šele po adrenalinskem teku po vrhovih. Gore so za marsikoga edini terapevt, s katerim so pripravljeni navezati stik.
A udejstvovanje v gorništvu lahko prinese tudi neugodne posledice za duševno zdravje: depresijo ob resnih poškodbah, zaradi katerih nekdo ne bo več zmogel sesti na gorsko kolo ali se vzpenjati po zasneženih grapah; travmo in t. i. krivdo preživelega ob smrti soplezalca; motnje hranjenja v pehanju za izjemnimi dosežki v profesionalnih panogah; težave z nespečnostjo po zahtevnih reševalnih akcijah; upad kognitivnih funkcij po daljši izpostavljenosti na visokih nadmorskih višinah. In še in še. Marsikdo, ki danes obuje gojzarje, v resnici beži pred stiskami doma. Ali pa prav tam – na samotnem grebenu – prvič sliši tisto, kar je dolgo potiskal v ozadje.
Gore nas učijo, da je življenje preplet vzponov in sestopov. Da si lahko danes na vrhu in jutri ležiš pod steno. Da nas drobna cvetlica ob poti kdaj razveseli bolj kot razgled s Triglava. In da si je včasih treba priznati, da ne zmoremo iti naprej.
Bolj ali manj burno dogajanje v naši notranjosti je lastno vsakomur, zato je modro, da o teh temah iskreno spregovorimo. Ne le da s tem razbijamo stereotipe in tabuje, ampak lahko odkrijemo tudi, da v svojih doživljanjih nismo sami, ter tako najdemo skupnost, ki nas razume, razbremeni in podpira. Duševno zdravje ni eksotična tema – le odtujena in pogosto utišana je. A vsak, ki se je kdaj v nevihti bal za svoje življenje ali občutil žalost ob izgubi, ve, kako globoko ti trenutki zarežejo. To so teme, ki živijo med nami – na poti skozi rušje, v mrzlih bivakih in v dolgih večerih, ko se gore zdijo še bolj mogočne in vredne strahospoštovanja.
Veseli me, da bomo v tej številki spregovorili o tistih plasteh, ki (pre)pogosto ostanejo skrite pod vetrovkami, in o občutkih, ki se razpršijo v vetru na vrhovih. Predvsem pa o tem, da vsak izmed nas, ne glede na število preplezanih smeri ali osvojenih gora, kdaj potrebuje oporo. Pa naj bo to v obliki pogovora, dotika ali samo tihega skupnega trenutka nekje na neobljudeni planini.
Simona Nahtigal
UVODNIK
1 Spregovoriti o težkih temah
Simona Nahtigal
DUŠEVNO ZDRAVJE V GORNIŠTVU
4 V globinah naše duševnosti
Simona Nahtigal
DUŠEVNO ZDRAVJE V GORNIŠTVU
8 Pogovor z Maticem Novakom
Simona Nahtigal
ZGODBA IZ VERTIKALE
16 Zmorem!
Simona Nahtigal
ALPE
20 Na strehi Bernskih Alp
Eva Schmitt
STRAH
26 Blizu roba
Anton Štibler
MLADI
30 Mladinski tabor drugače
Matej Mlakar
Z NAMI NA POT
34 Gorski zid med Atlantikom in Sredozemljem
Andrej Bandelj
OPISI
49 Grintovci in Karavanke
PLANINČKOV KOTIČEK
53 Neurje v gorah
Kristina Menih
INTERVJU
56 Pogovor s Henriko Zupan
Zdenka Mihelič
PASTIRSKA ZGODBA
62 Pet starih fotografij
Dušan Škodič
DOŽIVETJE
68 Dva vrhova in en obok
Mire Steinbuch
GORSKO REŠEVANJE
74 Aktivnosti v gorah so lahko nevarne
Matej Ogorevc
ZGODBE IZPOD HIMALAJE
76 Smaragdno jezero
Matjaž Čuk
POTOPIS
80 Kako sem se zaljubila v princa
Sandra Drmić
Prevod Barbara Gaborovič
PLANINSKI PRAZNIK
82 Vseslovensko srečanje na Jančah
Zdenka Mihelič
VREME
84 Me bo danes v hribih dobil dež?
Veronika Hladnik Zakotnik
STRIP
87 En in edini Joža Čop
Ažbe Polšak
MINIATURA
88 Dan brez kave
Tatjana Cvetko
90 LITERATURA
94 PLANINSKA ORGANIZACIJA
96 NOVICE
