Tedenski pregled časo-pisja, …
Aleš Česen, ki je trenutno z Jeanom Yvesom Fredriksenom na Antarktiki, je (tudi) v intervjuju z Rokom Kovačičem na N1. Slovenski alpinist Aleš Česen je avgusta letos znova dokazal, zakaj sodi med vrhunske svetovne plezalce. Dvakratni dobitnik zlatega cepina je s prvenstveno smerjo na zahodnem grebenu Gašerbruma III zapisal novo poglavje v zgodovino slovenskega alpinizma. V intervjuju za Sportklub je spregovoril o zahtevni odpravi, vplivu svojega očeta Toma Česna na njegovo kariero, pomenu alpinizma v sodobnem svetu in slovenskih gorah, ki so ga oblikovale.
Bojan Gaberšek, Andrej Hliš, Tomaž Golouh in Primož Bergant so prejšnji teden skočili po cestah v Chamonix, splezali na Belo goro in se z nje spustili s s padali. Ob sedmih zjutraj smo ugasnili avto in vklopili naša telesa. Vzdušje je bilo super in z velikimi očmi smo opazovali mogočne gore, ki se dvigajo visoko v nebo. Po petih urah smo prišli do nadmorske višine 3.167 metrov do koče tete Rozike (Tête Rousse Hut, op. p.). Sledil je počitek in kar čim prejšnji odhod v posteljo,” pravi Gaberšek. Načrt za naslednji dan so imeli izdelan proti vrhu so pognali ob dveh zjutraj. “Poznala se je že utrujenost od prvega dneva, zaspal sem že ob šestih popoldan in se z lahkoto zbudil sredi noči, saj sem vedel, da je pred mano prav posebno doživetje. Prvih 700 višinskih metrov je bilo precej zahtevnih, v meni se je začel prebujati strah, kako bo plezati v trdi temi in po terenu, ki mi je popolnoma neznan in kjer še podnevi nismo znali točno določiti, kje gre pot.” Instagram Bojana Gabrška in še več besed v Večeru …
David Sanzin v Primorskem dnevniku piše o Filipu Princiju, ki s cepinom in derezami premaguje najtežje smeri. Goriški Slovenec se ukvarja z drytoolingom, mlado panogo plezanja z orodji. Filip Princi iz Pevme je bil v sredo v goriškem Trgovskem domu gost Slovenskega planinskega društva Gorica in je v enournem pogovoru z novinarjem Albertom Voncino številni publiki – v kateri je seveda bilo nemalo alpinistov – orisal značilnosti, zanimivosti in tudi številne izzive tega nišnega športa.
»Gre za novo panogo, ki je nastala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja; začetnika sta bila Američan Jeff Lowe in Anglež Stevie Haston. Alpinisti so namreč iskali nove izzive v plezanju na ledu: v iskanju slapov in ledenih sveč so namreč pogosto morali preplezati skalnati del smeri. Na tak način se je panoga z leti razvila in postala stvar zase,« je uvodoma povedal gost večera in dodal, da je med pionirji nove discipline tudi Tržačan Mauro Bole.
Vrtec (1809 m), Stadorski Orliči (1782 m), Rigeljc (1768 m) – Nikoli v življenju nisem hodila v vrtec. Verjetno se mi še danes to pozna. No, sem pa vsaj stala na Vrtcu vrhu v bohinjskih hribih. Še niste slišali zanj? Kar pot pod noge.
Fuž’narske planine in njihovi hribi so izjemno dobro obiskan del Julijskih Alp. Planine so lahko dostopne, nekateri vrhovi tudi drugi so precej zahtevni, nemarkirani in neskončno privlačni. Danes bomo obiskali tri vrhove, ki kraljujejo nad planino Ovčarija, na katere bolj redko stopi kakšen pohodnik. Vrtec, Stadorski orliči in Rigeljc. Ne poznate? No, zdaj boste, če preberete vodniški zapis Jelene Justin v Gorenjskem Glasu.
Dr. France Prešeren je čudovito vasico Zasip ležečo ob vznožju Homa, poimenoval oltar Gorenjske. V naših podlistkih jo bomo poskušali kar najbolje predstaviti. Pogledali bomo v zgodovino kraja, v zgodovino kulturnega dogajanja in v popisano dediščino, ki je izredno bogata. Prav tako v Gorenjskem Glasu je Danica Marta Sternad Kenda povzela nekaj zanimivosti o vasici pod hribom.
V Dnevniku Andrej Velkavrh pojasnjuje, kdaj se začne in konča anticiklon. Spet smo pri simbolih. Siva barva je neopazna, neizrazita, neizstopajoča. Tu ni vprašanje odtenkov. »Ne izstopa iz sivine,« ja, ne izstopa iz povprečja. Jesensko in zimsko vreme je pogosto sivo. Neizstopajoče? Kaj pa vem, ali lahko vremenu rečemo, da je neizstopajoče. Povprečno? Nekako se mi ne sliši dobro, ustrezno. Kajti vsako vreme ima svoje značilnosti, svoj karakter. Tudi tile sivi novembrski dnevi. Delujejo morda deprimirajoče, dolgočasno. A o takih dnevih lahko rečemo še marsikaj.
V Slovenskih novicah je Tina Horvat povzela v spomin Alešu, ki se je smrtno ponesrečil med smuko, so zabili klin. Slovenski poslovnež se je smrtno ponesrečil med turno smuko v Avstriji. Dva meseca po tragični nesreči 54-letnega poslovneža, alpinista in gorskega reševalca pri GRS Kranj Aleša Ekarja se je od njega še enkrat poslovil njegov oče Franc Ekar, nekdanji dolgoletni predsednik Planinske zveze Slovenije, nekdanji župan občine Preddvor ter letošnji dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo.
Tina se je prav tako spomnila slovenskega alpinista, ki si je v steni s švicarskim nožem kar sam operiral dlesen. Leta 2009 se je končala pot enega najboljših alpinistov na svetu. Prvi je združil vrhunski alpinizem z internetom in postal kralj ljudskih src. Tomaž Humar …
Vrh Svetih treh kraljev je razgledni vrh, med Žirmi in Rovtami najvišji daleč naokoli. Janez Mihovec piše, da se s tega vrha vidi vse do Snežnika, pa tudi do Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp.
Na MMC RTV SLO D. S. M., Sabrina Mulec pišeta o koči Mladika na Pečni Rebri na prodaj – bo pristala v zasebnih ali občinskih rokah?
Še eno planinsko društvo v težavah? Planinsko društvo Postojna prodaja kočo Mladiko na Pečni rebri, priljubljeni sprehajalni točki tik nad mestom. O nakupu koče razmišljajo tudi na občini Postojna. Se bo nadaljevalo “družbeno” prevzemanje (neodgovornosti) ali pa gre zgolj za premišljeno lastninjenje, ki smo ga vajeni v zadnjih desetletjih …
V kvizu “avtomobilnosti” pa menijo, da je to uspeh, ko je pred natanko 20 leti ekipa pustolovcev odločila s pando splezati na Everest. No, ne čisto na vrh, dokler je šlo. In šlo je zelo daleč. Startali so v Katmanduju na nadmorski višini približno 1355 metrov in z dvema pandama 4×4 priplezali do cilja – bazni tabor Everesta na nadmorski višini 5200 metrov. To je vsekakor izjemen uspeh. Še posebej, če vemo, da so pri tem podvigu uporabljali slabšo kakovost goriva.
Zanimivo najdbo je omogočilo tajanje snega in ledu. Razkrilo je odtise plazilcev in dvoživk, stare 280 milijonov let. Italijanska pohodnika sta v italijanskih Alpah naletela na pomembno sled, za katero domnevajo, da je celoten prazgodovinski ekosistem vključno z dobro ohranjenimi odtisi plazilcev in dvoživk. Odkritje v gorovju Valtellina Orobie v Lombardiji sega 280 milijonov let v preteklost, v obdobje perma, dobo neposredno pred dinozavri, pravijo znanstveniki. Več bo znanega kmalu na novinarski konferenci, zaenkrat pa je povzetek na MMC …
Novo pri PZS
Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. V štirih starostnih kategorijah so se pomerili planinci iz Črne gore, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije. Naslova balkanskih prvakov med pionirji in seniorji so se veselili v Planinskem društvu (PD) Polzela, od koder so tudi podprvaki v kategoriji juniorjev, veteranski podprvaki pa prihajajo iz PD Velenje.
Izbrana dela Toneta Škarje z naslovom Iskrì se beseda, ki so izšla pri Planinski založbi, so literarna zapuščina njegovih bogatih življenjskih izkušenj v alpinizmu in himalajizmu. Uredil jih je publicist Žarko Rovšček, ki poudarja, da nam dajejo priložnost, da sežemo v globino njegovih življenjskih modrosti, razmišljanja in iskrivih odzivov na dogajanja okrog sebe: “Naj se tudi po Tonetovem odhodu še naprej neti njegov pronicljivi duh naj se iskrí njegova beseda!,” Rovšček knjigo med bralce pospremi 27. novembra na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani 11. decembra pa pod krovom festivala Brati gore v Kamniku.
Na SiOlu Matej Podgoršek predstavlja 72. nasvet za izlet v hribe. Nepozabna tura iz Baške grape v Bohinj – prek Črne prsti …
