Nuntiumas 44/24

Koče, planinske koče … na eni strani najboljša sezona, na drugi država daj denar!

Na RTVmenijo Ž. E. Č. in Matija Mastnak, da tudi v Celju planinsko društvo čuti breme obnove koč. Na Okrešlju bi jim vse lahko uspelo v dveh letih, koča na Korošici naj bi se odprla leta 2027. Planinskemu društvu Celje Matica sta v sedmih letih do tal pogoreli dve koči. Nova planinska koča na Okrešlju sicer že stoji, a bo zaradi pomanjkanja denarja še trajalo, da bo lahko gostila planince. Počasi se premika tudi gradnja nove koče na Korošici.
V Slovenskih novicah pa na drugo vižo Miroslav Cvetičanin in STA povzemata: rekordna poletna sezona v planinskih kočah: Ena izmed najboljših doslej. Planinska zveza obiskovalcem priporoča, da se pred načrtovanim prenočevanjem oz. obiskom najavijo. Letošnja poletna sezona v planinskih kočah je bila po navedbah planinske zveze ena boljših. Končni vtis je pokvarilo razmeroma slabo vreme in posledično slabši obisk v septembru in oktobru.
Odgovore na temo kakšna bo prihodnost planinskih koč, je pričakovati njihovo komercializacijo ponuja studio ob 17.00. V napovedniku pišejo, da je v Sloveniji 159 planinskih koč, njihovo vzdrževanje in posodabljanje je vse bolj zahtevno, planinska društva ga sama ne zmorejo več. Zaradi prezadolženosti nekatera razmišljajo o prodaji koč. Planinska zveza kot krovna organizacija se zavzema, da bi koče ostale v lasti društev, a jim ne more pomagati. Kakšna bo prihodnost koč je pričakovati komercializacijo? Se bo vključila država glede na to, da so koče del Strategije turističnega razvoja do leta 2028, planinstvo in pohodništvo pa pomembna dejavnost alpskih območij? Gostje Aljane Jocif so: Miro Eržen, Tomaž Willenpart in Denis Berra.
Ker večina resnih planincev in alpinistov koč ne potrebuje, je zadeva postranska, državni denar pa naj gre le za povračilo kreditov, da bomo v zelenem kot nogometaši.

V Slovenskih novicah so bili ta teden kar aktivni z atraktivno, ponavljajočo se planinsko tematiko.
Tina Horvat je kot še nekaj drugih medijev govorila z Miho Arhom. Seveda z atraktivnim naslovom: Med tuljenjem volkov iskali izgubljena očeta in sina. Popravimo jo lahko le v toliko, da ni vse res, kar v obrazec SPINa vpiše uradnik “gorska nesreča”. Pri posredovanjih gorskih reševalcev v sedanjosti gre večinoma le za pomoč planincem brez poškodb, poleg nesreč pa imamo v slovarjih tudi nezgode.. Nekako človek izgubi smisel, če ne loči osnov in za povrh še navaja povsem napačne starejše podatke.
Še bolj v rog lobistov, vpijoč pa je njen članek V Sloveniji nimamo enakih možnosti za preživetje.
Tina meni, da je nesreča policistov na Zelenici razgalila šibke točke naše helikopterske flote. Avstrijci kljub megli čez 5 minut prišli s tremi helikopterji, naši pozneje z enim. Najbrž ji ni bilo nikoli treba cel dan ležati na IPP hodniku, da bi prišla na vrsto kot ostali nepriveligirani državljani. Helikopterska pomoč je nekaj, kar velja le za izbrance.
Precej boljši je njen spotik na nesmiselno urjenje 700 vojakov v Karavankah, ki so streljali in hrumeli so med ogroženimi vrstami. Šlo je za mednarodno vojaško vajo Zvezda Triglava 2024 na varovanem območju Natura 2000 v Karavankah. Ker smo bili med tednom priča množičnim vojaškim sprehodom, ko so se civilisti s številnimi vojaškimi osebnimi vozili premeščali višje, na kraje, kjer ni bilo megle, se lahko upravičeno sprašujemo, kakšna je sploh udarna moč vojske, ki jo moramo plačevati.
Za Tino Horvat se je še Nika Vistoropski razpisala o pogumni odpravi alpinistk v indijsko Himalajo. Res dobro, da so se v alpinističnem dogajanju vsaj ženske izkazale.
S.I. pa je povzela še propagandno zadevo o tem, da je avtomobilska znamka Dacia je Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) v enoletno brezplačno uporabo ponovno predala tri nova terenska vozila dacia duster. S tem že jubilejno deseto leto izpolnjuje svojo zaobljubo, ponosnega podpornika GRZS. Vsa vozila poleg preverjenega štirikolesnega pogona v najnovejši generaciji odlikujejo še štiri kamere za pregled nad vsemi mrtvimi koti, za spuščanje po zahtevnem terenu in številni sistemi za pomoč pri vožnji. Dodajmo le, da so že prišli časi, ko morajo g. reševalci prodajati vozila, ker jih imajo preveč.

V Gorenjskem Glasu je Jelena Justin obiskala Lambergarja – Mali vrh, (988 m), Vrh Velikih Gač (1053 m), Jamarski vrh, (1051 m), Tolsti vrh (1225 m) – Greben Gač je bolj neznan kot pa znan greben, a v vsej svoji lepoti in razgibanosti vsekakor cilj, ki ga je vredno obiskati. Kje? Nad gradom Kamen v Begunjah. Gre pa za neoznačeno pot.
Stanislava Borovšak pa se je spomnila romantičnega otroštva na Radovljiški planini. V koči Radovljiške planine pa so počitnice preživljale tudi nekatere radovljiške družine. Prvi pohod na planino so vsako leto opravili, ko so na obsežnih posekah zorele sladke gozdne jagode.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja