Tedenski pregled časo-pisja, …
Gora ima lahko veliko stebrov, ki pa niso nujni. Dejavnost v svoji organizacijski obliki pa jih, kot kaže, potrebuje. Da danes 65-letni Tomo Česen odhaja v pokoj, je v torek sporočila Planinska zveza Slovenije, s katero je bil tesno povezan praktično vso kariero. Leta 1988 je v Ospu organiziral prvo slovensko tekmo v športnem plezanju. Osem let pozneje je bil glavni organizator prve kranjske tekme za svetovni pokal v težavnosti. V nadaljevanju je na zvezi deloval kot strokovni sodelavec za področje Komisije za športno plezanje in Komisije za gorske športe. Sporočilo STA/PZS je povzelo precej medijskih niš, med drugimi tudi N1 Rok Kovačič – Veliki Tomo Česen pomahal v slovo/Tomo Česen se umika iz aktivnega alpinizma/Tomo Česen se poslavlja …
Kako omejiti množičen turizem v gorah in hkrati zagotoviti prost dostop? O tem so se za 24UR Inšpektor pogovarjali s pobudnikom peticije Ivanom Bohnecem ter z alpinistoma Klemnom Jelićem in Petrom Ramušem. Za mnenje smo vprašali Aleša Zdešarja iz Triglavskega narodnega parka in Martina Šolarja iz Planinske zveze. Na očitke o omejevanju uporabe državne ceste, ki je last vseh nas, je odgovarjal Jernej Pavlič s pristojnega ministrstva. Na vprašanje o pobiranju visoke parkirnine v dolini Vrata in porabi tega denarja pa županja občine Kranjska Gora Henrika Zupan.
E.R. in David Stropnik v Moškem svetu sprašujeta, če ste velik ljubitelj turnega smučanja, a ne veste, kje vse v Sloveniji bi se lahko prepustili užitkom na snegu? Odgovarjata: Proge za turno smučanje v Sloveniji, ki jih morate obiskati.
V Primorskem dnevniku poleg rednih poročil o burji pišejo tudi o sicer strankarski zadevi v Avstriji, kjer hoče ena od političnih strank štajersko domoljubje dokazati tudi na druge načine, med drugim z zakoličenjem deželne himne v ustavo. Dachsteinlied (Dachsteinska pesem po masivu gora in umirajočih ledenikov na meji med Štajersko, Solnograško in Gornjo Avstrijo) iz leta 1844 opeva ozemlje Štajerske, ki se v njenih verzih razteza do bregov Save in Drave v današnji Sloveniji.
V Primorskih novicah je (STA) članek, v katerem poročajo, da v Logu pod Mangartom država načrtuje dokončanje sanacije plazu Stože. Kot so pristojni pojasnili domačinom, gre za že pred dvema desetletjema načrtovane ukrepe, ki med drugim predvidevajo vzpostavitev monitoringa na plazu ter izgradnjo varovalnih zidov. Glede slednjih so sicer domačini zadržani.
Kot je na predstavitvi pojasnil vodja inženirske ekipe Tomaž Černe, sta na plazu predvideni dve vrsti ukrepov. Prva je vzpostavitev monitoringa na samem plazu, na podlagi katerega bo mogoče plaz opazovati, drugi pa so gradbeno-inženirski ukrepi za povečanje varnosti vasi. V pred dvema desetletjema sprejetem državnem lokacijskem načrtu sta bili med predvidenimi ukrepi, ki še niso izvedeni, tudi dve brvi in varovalni zidovi, ki naj bi jih zgradili letos.
Domačini so na srečanju opozorili, da zaključek sanacije prihaja prepozno. Pomisleke pa imajo predvsem glede izgradnje varovalnih zidov, saj jih skrbi, da bi ti preveč spremenili podobo vasi. Zavedajo se, da je bilo v vasi že veliko narejenega, vedo tudi, da so varovalni zidovi potrebni, a si želijo takšno izvedbo, da vas ne bo izgubila identitete, so pojasnili.
Na Svet24 Barbara Furman piše, da se Viki Grošelj se po petdesetih letih vrača pod veličastni Makalu. Zadnja leta se Viki Grošelj v Nepal vrača predvsem zaradi humanitarnih projektov, a si vedno vzame čas, da obišče kakšen kraj, kjer še ni bil.
»Kako lepo je, ko se uležem na travo pod visoko goro in me prežema tisti pomirjujoči občutek, da mi ni treba več plezati nanjo. Le občudujem jo, mežikam v sonce in uživam,« pove z radostno hvaležnostjo svetovna legenda alpinizma, Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove celin.
V Slovenskih novicah Tina Horvat o tem, da se v Kranjski Gori zaostruje vojna za priljubljene tekaške proge na Rateškem polju pod Poncami, ki veljajo za slovenska tekaška nebesa. Na eni strani se je znašel njihov stvarnik, nekoč vrhunski smučarski tekač in olimpijec, po športni karieri pa neutrudni zanesenjak in rateška živa legenda Matej Soklič. Prav on je najbolj zaslužen za pravi rekreativni tekaški preporod v Sloveniji, saj že 15 let pripravlja proge. Tudi takrat, ko snega ni z enim samim snežnim topom poskrbi, da ga je na progi dovolj. Ob lepih dneh je s svojim delom v Rateče pripeljal tudi po tisoč rekreativcev. Trenutno ureja…
V Gorenjskem Glasu Jelena Justin vabi na izjemni razglednik Stoderzinken (2048 m) – Po panoramski cesti do izhodišča. Čudovit razglednik nad dolino Ennstal, s katerega se pokaže pogorje Dachstein z najvišjim vrhom in ledenikom. Krpljarski užitek. Zima ponuja različne možnosti za aktivnosti v naravi, a obenem zahteva od pohodnika več previdnosti in tudi potrebnega znanja, da je gibanje varno. Varnost mora biti na prvem mestu! Danes bomo s krpljami na nogah obiskali dvatisočak Stoderzinken, ki se dviga nad dolino Enns, nedaleč od mondenega Schladminga.
Medvoško-litijska zmaga na 35. državnem tekmovanju Mladina in gore
S PZS delijo, da so naslov osnovnošolskih državnih prvakinj na 35. tekmovanju Mladina in gore 18. januarja v Pirničah ubranile Planinske brihte (PD Medvode) pred Neustrašnimi (PD Dobrovlje Braslovče) na drugem in Cesarskimi lovci (PD Srednja vas v Bohinju) na tretjem mestu. Srednješolska odličja so si razdelili Oi oi, oi Baaaka in Litijska luftarja na prvem in drugem mestu oboji iz PD Litija ter dvojica Stena (PD Idrija) na tretjem.
Za naslov državnih prvakov se je v osnovnošolski kategoriji potegovalo 19 ekip, šesterica najboljših v finalu v živo, ki je bil zahteven zalogaj znanja za vse zbrane. Lansko zmago je ubranila ekipa Planinske brihte (PD Medvode) pred drugouvrščenimi Neustrašnimi (PD Dobrovlje Braslovče) in Cesarskimi lovci (PD Srednja vas v Bohinju) na tretjem mestu. Na četrto mesto so se uvrstili Trrrrdi svizci (PD Snežnik Ilirska Bistrica), na peto Gorski ventilatorji (PD Kamnik) in na šesto Paštete (PD Podnanos).
Pri srednješolcih se je v Pirničah pomerilo 16 srednješolskih ekip. Sedmerica najboljših je morala v finalu poznati planinstvo od A do Ž, vrisovati točke na zemljevid, si nadeti plezalni pas in vpeti samovarovalni komplet, prepoznati dele cepina, izdelati vpleten bičev in prusikov vozel ter prepoznati cokle, ki ovirajo hojo v snežnih razmerah. Zmago je slavila dvojica Oi oi oi Baaaka (PD Litija), drugo mesto sta si prislužila Litijska luftarja (PD Litija) in tretje ekipa Stena (PD Idrija). Četrta sta bila lanska zmagovalca Neustrašna gorska učenjaka (PD Kranj), na petem mestu Pohodni šuh na kvadrat (PD Litija), na šestem Gorski podmornici (PD Litija) in na sedmem Gorska škrata (PD Bled).
Zmagovita srednješolska dvojica Oi oi oi Baaaka, Nuša Šef in Jurij Cvikl, sta stara znanca tekmovanja; Nuša je bila z ekipo osnovnošolska državna prvakinja že leta 2020, Jurij pa je bil leto prej član tretjeuvrščene ekipe. “Velika povezava je med učenjem in dobrim rezultatom ter kako dolgo že tekmuješ, saj iz leta v leto nadgrajuješ svoje znanje. Najuporabnejše je znanje gibanja v gorah, uporabe opreme in orientacije, kar nabereš na terenu, lahko unovčiš na tekmovanju,” sta izpostavila gimnazijska maturanta, ki tudi prosti čas preživljata v gorah – Nuša, tudi mladinska voditeljica, najraje v visokogorju, Jurij pa je navdušen nad športnim plezanjem, medtem ko sta oba dolga leta obiskovala planinski krožek ter izlete in tabore. “Mlade s tekmovanjem Mladina in gore pripravljamo za varnejši obisk gora, jim predajamo tak način življenja in jih spodbujamo, da teoretično znanje povezujejo s praktičnim,” je še dodala Alma Jere skupaj z Romanom Ponebškom, somentorica kopice uspešnih ekip iz PD Litija.
V Dnevniku se Andrej Velkavrh sprašuje: Kaj nam je (bo) ostalo od neokrnjene narave? In kaj to sploh pomeni?
In piše: Ko beremo ali poslušamo turistične oglase za Slovenijo, pogosto zasledimo izraz neokrnjena narava. Kaj to sploh pomeni? Ali se pojem neokrnjene narave spreminja skozi čas? Kaj je pomenil pred dvesto ali tristo leti in kaj pomeni danes? Če smo natančni, bi neokrnjena narava morala označevati območje, pokrajino, kjer (še) ni zaznati človeškega vpliva, kjer se okolje razvija in živi zgolj pod vplivom lokalnih vremenskih, podnebnih in geoloških značilnosti (sem morda kaj izpustil?). Tudi če se podnebje spreminja – in čeprav je človek delno odgovoren za te spremembe – to v tem primeru ni pomembno, saj podnebje ostaja naravna danost, …