“Kaj je v alpinizmu nujno in kaj ni, se ni vredno prepirati. Na splošno alpinizem v celoti ni prav nič nujen kot drugi športi in igre tudi ne. Človeka bogati življenje, mu dela vrednejše, prav lahko ga pa zanj tudi oropa. A veliko ljudi potrebuje poleg občudovanja narave tudi spopad z njo in alpinisti so med njimi.” Z besedami, ki jih iztrgamo iz (kon)teksta, si lahko marsikaj pojasnimo ali pa na novo odpremo vprašanja. Ker je v tem primeru šlo za (zdavnaj) izzvenelo polemiko, je bolj prav, da se omejimo na naravo. Alpinist Tone, ki se je podpisal pod “iztrgane” besede, je svoje ime (samo?) enkrat (in takrat uspešno) zastavil za naravo. Učinek takšnih slavnih imen pri okoljskih akcijah je pač ogromen, še posebno, če mu je (oblastna) struktura tudi naklonjena. Načrtna vzgoja alpinistov s pridihom okoljevarstva bi morda še kdaj prinesla koga, ki bi (samo) s svojim imenom lahko zaustavil norost (glede na obupen in zelo skromen program obnavljalnega licenčnega usposabljanja za inštruktorje pa si sploh ne ustvarjamo iluzij). Narava se zna sicer sama braniti, a človek, ja, človek, je vse bolj njen sovražnik in ne razume pomena ohranjanja narave …
Na sončni strani in v senčnih stenah
Razmah dejavnosti krojijo okoliščine. Posamezniki so plezali tam, kjer je, so severni vetrovi sneg naložili v grape in žlebove. Za nekaj ur so oživeli trakovi v Pripravniški grapi in Levi varianti Univerzalne v Zahodni steni Planjave. Na drugem koncu sta Janko in Andrej zaplezala v Mesečev vrt, novo smer v steni Prisojnika, …
Za ogled razmer in (morebitno) iskanje narejenih linij ter spretno izogibanje kložam si velja ogledati tudi fotozbirko Dejana Grma, ki je v soboto, 18. januarja prečil osrednji del Grintovcev. Velika večina ostalih vzponov, ki se vršijo v tem času, poteka po sicer novem ledu in snegu, a v že (pre)plezanih in velikokrat presmučanih linijah.
In še nekaj ledu …
… ter grapa med Šitami in Travnikom
Patagonija
Vse, kar je drznim dekletom in fantom uspelo preplezati na granitnih špicah, je nemogoče zajeti v kratkem. Morda so najbolj impresivni kadri prihajali s Torre Eggra, kjer so morali v neverjetnih strukturah vršnega dela prebijati sneg, da so izstopili iz tunelov na svetlo.
Ekvadorski plezalci: Roberto José Morales, Felipe Guarderas in Nicolás Navarrete so 28. in 29. decembra 2024 opravili prvo ponovitev povezave smeri Marc-André’s Vision in Titanic (1000 m, 7b, WI3, M6) na Torre Egger.
9. in 10. januarja so alpinisti Matteo Della Bordella, Mirco Grass in Alessandro Bau’ zaključili novo smer “¿Quién sigue? v vzhodni steni Aguja Val Biois na območju Fitz Roy v Patagoniji.
Naveza Stražar-Marčič je poskušala splezati Casarottov steber (Gorretta) in zaradi slabih razmer prešla v Francosko-Argentinsko smer, da sta splezala na Fitz Roy.
S (pod)celine na celino
Z ledenega prostranstva Antarktike do dih jemajočih vrhov Sečuana je v (časovni kapsuli) 23. ur(ah) prepotoval Aleš Česen na festival lednega plezanja Siguniang. Ponovno druženje s soplezalci in deljenje veselje ob raziskovanju navpičnih zamrznjenih čudes doline Shuangqiao …
Led in skala nad dolino Freissinières
Zahtevna impresivna Gramusatova stena je pritegnila Grega Boswella, Jonathana Jolyja in Fredda Gouleta. Nekaj časa so porabil za opazovanje, da so lahko povezali posamezne odseke, saj razmere niso prav nič idealne in ne idealne. Led se lomi in pada, na koncu pa so spletli zadevo in našli odlične izbire, da so lahko povezali in splezali dve smeri …
Kranjska uvertura v zimo
Luka Selan se je z Nejcem Nežo in Meto za novoletne počitnice odpravili na oddih v okolico Briancona. Plezali so v lednih slapovih in smučali. Celoten popis pa je na straneh AO Kranj.
Dolina Spiti
Na AO Črnuče je slikovito popisano popotovanje Tadeja Bolte (AO Črnuče) in Hane Zelič (AO Kranj) v indijsko Himalajo, kjer sta plezala tudi zaledenele slapove, …
Zaključena tudi zimska odprava na Manaslu
Tudi Simone Moró je odnehal. Gora duha Manaslu je ponudila svoje pogoje, ki niso dopuščali niti poskusa vzpona v čistem alpskem slogu. Moro je z Nima Rinji Šerpo in Oswaldom Rodrigo Pereiro prišel v bazni tabor pod Manaslu 10. januarja. Pred tem so se aklimatizirali na Ama Dablamu. Poskušali bi izvesti vzpon v povsem alpskem slogu z načinom, ki še ni bil izveden v zimskem času na tej gori. Zato bi v kratkem času potrebovali primerno vreme, da ne bi izgubili pridobljene aklimatizacije. Vendar napoved, ki jo je potrdil znani meteorolog Karl Gabl, kaže stalne vetrove z orkanom vsaj dva tedna. Če bi čakali, da se vreme izboljša, bi bila aklimatizacija izgubljena. Da bi uspeli, bi se morali začeti premikati gor in dol po gori, potem pa ne bi plezali v alpskem slogu … Motivacija pri Simoneju pa najbrž ni več takšna kot pred desetletji in …
Po odhodu Alexa Txikona so tudi Anapurni zaključili plezalne aktivnosti – polkomercialna odprava je končana.
Aconcagua, 2025
17. januarja je krenila na pot Slovenska alpinistična odprava v organizaciji Alpinističnega kluba Impol, Slovenska Bistrica. Glavni cilj odprave je osvojiti najvišji vrh Južne Amerike, 6962 m, visoko Aconcaguo. Člani odprave: Tomislav Aurednik (vodja), Igor Belovič, Žan Janežič (vsi člani AKSB) in Aleksander Mohorko.
V Dolomitih
Hrvaški alpinisti in pripravniki so ob koncu decembra organizirali štiri skupine in opravili 2-4 dnevne izlete. Sodelovali so: Frano Udović, Rene Lisac, Danijel Salopek, Bojan Rafaj in Tomislav Kupinić kot mentorji; Luka Fućak, Toni Jelenić, Borna, Juraj Jelić, Mirela Rakocija, Nataša Petrin, Branko Posavec, Luka Ivančić, Saša Ušćumlić, Darko Kožina, Jakov Budić, Andrej Miljuš in Bruno Crljenić kot pripravniki. Plezali so:
Il Pilastro (Cima Coronelle), WI 4+
Cascata dei Pollici (Cima Coronelle), WI 5- M
Coronelle di centro (Cima Coronelle), WI 4+
Coronelle di destra (Cima Coronelle), WI 3+
Cascatone (Cima Coronelle), WI 3+
Spada di Damocle (Colfosco), WI 4+
Onda su onda (Colfosco) WI 3+
Carpe Diem (Sappada), WI 3+
Speccihio di Biancanece (Sappada), WI 3+
Perla Azzura (Vallunga) WI 4
Tunnel (Vallunga), WI 4
Il canalino (Armentarola), WI 4
Cometa di Bouz (Marmolada), WI 5
Via Senza Nome (Torre Vitty) WI3+ M4
Ob koncu januarja pridejo v slovenske ledne slapove grape, če bodo (še) razmere …
Bi lahko rekli, da tekmovalno ledno plezanje nima veliko privržencev?
Glede na mnenje predsednika hrvaške planinske zveze, alpinista Darka Berljaka, trditev (z)drži: “Minuli konec tedna je v južnokorejskem Cheongsong potekalo prvo letošnje tekmovanje svetovnega prvenstva v ledenem plezanju v disciplinah hitrosti in težavnosti. Zgodovina tega športa, organiziranega v UIAA, sega v leto 2002, ko so se začela prva tekmovanja svetovnega prvenstva po pravilih UIAA, eno od njih pa je potekalo v Saas Fee (Švica) z verjetno najbolj atraktivno zamrznjeno etapo in gledališčem v garaži avtomobilov na 1800 m.
Od 23. do 25. januarja v Saas Feeju je drugi krog tega tekmovanja. Žalostno je, da kljub finančnim sredstvom, zagotovljenim za dve tekmi svetovnega prvenstva v ledenem plezanju, letos na njih ni zainteresiranih hrvaških plezalcev. Mimogrede, ta šport se bliža konkurenčnosti na zimskih olimpijskih igrah.”
Namesto nasvetov
Eden od načinov za sušenje vrvi …
Anghelo Bernal Quintero in metanje lasa …
BO
