Tedenski pregled časo-pisja, …
Pri Necenzurirano Primož Cirman in Tomaž Modic poročata o “poslih” Tita Potočnika, direktorja Javnega zavoda Triglavski narodni park, ki ga je ustanovila država. Potočnik je bil pred nastopom funkcije lastnik podjetja, ki ga je ta ista država poslala v stečaj zaradi 200 tisoč evrov dolga. Pred stečajem ga je Potočnik prenesel na državljanko Ukrajine. Nekaj vzrokov za to pisanje gre pripisati strankarski pripadnosti, žal pa se članek ne osredotoča na delo TNP, ki domačim planincem in alpinistom vse bolj otežuje dejavnost, da lahko raznovrstni turizem, ki prinaša denar (le) izbranim, vse bolj cveti. Vsekakor bi moral gorski park ob varstvenem režimu omogočati tudi dejavnosti gorništva, ne smel omejevati dejavnosti alpinizma, ki je že zapisana v Unescovo nesnovno dediščino. Žal so v omejevanje vključene tudi številne okoljske “nevladne” organizacije, v katerih posamezniki dobro služijo s prodajanjem (omejitvenih) načrtov, …
V Dnevniku je pod naslovom Alpski paket zapisan eno od številnih mnenj, ki so se pojavile po novinarski konferenci gorske reševalne, policije in vojske. N.N. piše: Gorskim reševalcem v Sloveniji nikoli ne zmanjka dela, kot poročamo, pa na varnost v gorah vpliva tudi trend nočitev v bivakih, ki so sicer namenjeni alpinistom in zasilnemu zavetju. Še posebej izstopa bivak pod Skuto, ki si ne dela usluge s tem, da bolj kot na zasilno zavetišče, v katerem si premraženi alpinist greje prste na nogah, spominja na ekskluzivni glamping med skalami na 2045 metrih nadmorske višine. Hkrati je nočitev v bivaku brezplačna, kar krasno dopolnjuje celoten cenovno privlačen slovenski alpski paket, v katerega je vključen tudi panoramski let s helikopterjem nazaj v dolino. Zanj je sicer potrebna vstopnina, vendar se ta ne plača z denarjem, temveč z zateklim gležnjem ali neobičajno bolečino v prsih. Lepo je, da vsaj v gorah pohlep še ni zmagal in da največji strošek tipičnega uporabnika alpskega paketa predstavljata parkirnina v dolini in nakup novih natikačev, saj so mu prejšnji razpadli že na 1800 metrih.
Eva Branc pa o prepovedi parkiranja ob slapu Peričnik. Medtem ko tudi letošnjo poletno sezono velja poseben prometni režim v dolino Vrata, je novost prepoved parkiranja pri koči pri slapu Peričnik. Do tja bo iz Mojstrane brezplačno vozil kombi.
Nataša Bucik Ocepek piše poročilo o tem, da je Kanin v pričakovanju rešitelja in čakajoč na državo. Medtem ko občina Bovec z razpisom išče projektante za novi Kanin, jo država še naprej pušča v negotovosti glede financiranja dostopne žičnice do smučišča, nezadovoljstvo zaradi zaprtega Kanina in njegovega reševanja pa pometa po občinskih pisarnah.
Na Siolu je Matej Podgorše poskrbel za planinsko novico dneva. Na dnevu slovenskih planincev je Zavarovalnica Triglav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije razglasila zmagovalko izbora Naj planinska pot 2025. Ta naziv je skupaj s sredstvi za obnovo pripadel planinski poti, ki iz Logarske doline prek Okrešlja vodi do Kamniškega sedla. Izbor je potekal že osmo leto. Sodelovale pa so planinske poti, ki zaradi vpliva narave ali človeka potrebujejo obnovo. Rezultate glasovanja so razglasili v sklopu dneva slovenskih planincev, ki je potekal to soboto na Janškem vrhu nad Litijo. Za zmagovalno pot skrbi Planinsko društvo Celje Matica. Ob podpori tehnične ekipe PZS bo to pot, ki vodi iz Logarskega kota v Logarski dolini na Okrešelj, obnovilo in zagotovilo, da bo ponovno varna za obisk planincev. Poplave so v zadnjih dveh letih uničile most in naredile dva večja podora, ki bi ju bilo treba sanirati. “Pot je prehodna, a zaradi lanskih vremenskih neprilik potrebuje sanacijo. Na ključnih odsekih bo treba obnoviti brv nad slapom Rinka, sanirati podore in urediti markacije. Dela bodo izvedena v treh odpravah po deset markacistov, da zagotovimo varnost pohodnikov,” je povedal Tomaž Kužner, predstavnik PD Celje Matica. Pri obnovi poti, ki je prejela največ glasov, bodo sodelovali markacisti, ki prostovoljno skrbijo za urejenost več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti. “Z akcijo Naj planinska pot skupaj skrbimo za varne, označene in urejene poti, ki planinski svet približujejo širšemu krogu obiskovalcev. Urejene poti so plod predanosti prostovoljnih markacistov, ki z veliko srčnosti ohranjajo naše pohodniške poti varne in dostopne. Veseli nas, da ima Zavarovalnica Triglav že vrsto let možnost, da podpira ta trud in pripomore k ohranjanju planinskih poti za vse generacije ljubiteljev narave,” je povedal Sašo Sever, vodja upravljanja odnosov z javnostmi pri Zavarovalnici Triglav.
Pri 24ur N.L. meni, da se v Švici bojijo nove naravne katastrofe. Potem ko je konec maja odlomljen ledenik zasul vas Blatten, ogromen zemeljski plaz grozi še zgornjemu delu doline Val de Bagne v kantonu Valais, kjer je neurje prejšnji teden že odnašalo kamenje, les in blato.
Ana-Marija Ficko pa je pripravila reportažo o vse bolj redkem peš gnanju živine na Veliko planino, saj se večino živali na pašo zvozi s traktorji. Pospremila je tiste s Trobevškove domačije, ki stoji sicer nedaleč od središča Kamnika, a še vseeno sredi pašnikov in gozdov visoko na travni vzpetini. Kar jim je v prid. Vsaj njihovim kravam. Ko se namreč začne bližati začetek poletne pašne sezone, se v hlevih domačije začne nemir. Krave se vse vsak dan začnejo odpravljati na bližnje strme travnike. Da trenirajo. Za na pot. Je slišati čudno? Da krava trenira? Pa saj tudi človek, ki dolgo ne hodi v hrib, težko zdere grizenje kolen. Trobevškovi pa imajo za takšne priprave krasne možnosti in ne malo poligonov. Ker vodenje živine v planine ni mačji kašelj. Čeprav se morda zdi na prvi pogled. Še posebej, ko človek vidi čredo po ravnem terenu. Ko se pa začne strm breg. Olala. Dogaja se, da kakšna krava na neravnem terenu zdrsne ali pa si zlomi nogo. Pri nas se to hvala Bogu, še ni zgodilo, mi smisel spomladanskega kravjega treninga razloži Stanko Trobevšek, gospodar kmetije, ki letos prvič ne bo spremljal kravje karavane celo pot. Zaradi nedavne poškodbe ne, ker se mu ne bi dalo. Gnanje živine na gorsko pašo je namreč poseben in edinstven dogodek.
V Žurnalu Nina Dolinšek poroča, da bo letos poleti Slovenija že peto leto zapored gostila dve izdaji svetovnega pohodniškega izziva – I feel Slovenia HIGHLANDER Julian Alps (21. – 25. junij) in I feel Slovenia HIGHLANDER, Kamnik-Savinja Alps (15. – 19. avgust). V večdnevni pohodniški avanturi bodo sodelujoči urili svoje telo in duha, spali v šotorih ter pod edinstven preizkus postavili sebe in svoje spretnosti. V krajši različici bodo udeleženci prehodili med 50 in 60 kilometrov, najbolj vzdržljivi pa bodo v petih dneh nabrali kar okoli 100 prehojenih kilometrov.
V Primorskem dnevniku Breda Pahor poroča o uprizoritvi Proti vrhovom, ki predstavlja razvoj alpinizma v Trstu. V parku Muzeja Sartorio v Trstu je v sklopu poletnega gledališkega niza LET’S Play zaživela italijansko-slovenska koprodukcija Trst. Obmorski Trst je bil od vedno zazrt v gore. Za mestom se takoj dviga hribovit Kras, ki napoveduje Julijce. To so prvi najbližji »tržaški« vrhovi. Nad mestom na nekakšni steni, ki obkroža lep del Trsta med Opčinami in Prosekom, je speljana Napoleonska (sprehajalna) cesta, ki v njenem zahodnem predelu, tistem, ki vodi proti Proseku, zakriva plezalno »telovadnico«. Na nižinskem območju v smeri proti Istri se pozornemu obiskovalcu pri Boljuncu razpre pogled v dolino Glinščice, unikatno naravno značilnost, ki je očarala številne tržaške, slovenske in italijanske planince in postala prava valilnica plezalcev. V njej je mnogo mladih odkrilo svojo ljubezen do planinarjenja in plezanja. O vsem tem pripoveduje uprizoritev Trieste. Verso le vette – Trst. Proti vrhovom. Z njo, nastalo v tvornem sodelovanju med tremi tržaškimi gledališči Contrado Mielo in Slovenskim stalnim gledališčem, se je v četrtek v parku Muzeja Sartorio začel letošnji poletni gledališki niz LET’S Play. Festival, ki že tradicionalno nastaja v sodelovanju z Občino Trst, ponuja v poletnih večerih v prijetnem okolju muzejskega parka – če vreme ni naklonjeno, se zateče pod streho enega od treh gledališč – produkcije posameznih gledališč. Avtorji predstave so Lino Marazzo, režiser in soavtor besedila, Eva Maver, asistentka režije, soavtorica teksta in ena od interpretov, ter že omenjena Anna Krekic in Flavio Ghio, ki je v uprizoritvi v video posnetku zunanji pripovedovalec zgodbe. Ta se začne razvijati z omembo 70-letnice uspešnega italijanskega vzpona na himalajskega mogotca K2. V nadaljevanju pa, nekako kronološko predstavlja razvoj alpinizma v Trstu z razkrivanjem življenjepisa nekaterih ključnih osebnosti na tem področju. Uprizoritev je dvojezičen italijansko-slovenski sprehod po razstavi, ki si jo – na prikazanem videu – ogleduje starejši alpinist s svojim vnukom. Tekst podajajo Veronica Dariol in Omar Giorgio Makhloufi ter Eva Maver v slovenščini in italijanščini.
V Slovenskih novicah Tina Horvat poroča o postavitvi novega razpela pred Moličko pečjo, katerega pobudnik je bil prvak ljubljanske SNG Opera in balet, baritonist Marko Kobal, sicer navdušeni gornik iz Cola nad Ajdovščino, ki v prostem času zelo rad rezbari že 25 let pa tudi obnavlja znamenja ob poteh. Lesena znamenja z razpeli so nekoč zelo pogosto postavljali ob romarskih poteh na križpotjih ali krajih, kjer se je zgodil kakšen tragičen dogodek, vendar je marsikaterega že močno načel zob časa.
V Gorenjskem Glasu Suzana P. Kovačič piše o posodobitvi na Kredarici. Slovenska vojska sodeluje s helikopterskimi prevozi, ravno v minulih dneh so na gradbeni prostor transportirali (razstavljen) bager. Prenova observatorija je načrtovana ob zaključku gradbene sezone 2026, je pa treba računati, kot so tudi pojasnili na Agenciji za okolje, da je gradbena sezona v visokogorju vremensko nepredvidljiva in kratka. Komentarje na to okoljsko zelo sporno početje v triglavskem narodnem parku najdete na družabnih omrežjih.
Ista avtorica se je podpisala pod članek o tem, da poletje v Julijskih Alpah prinaša nove prometne režime, ukrepe za omejevanje prometa in boljšo informiranost obiskovalcev. Spodbujanje uporabe javnega prevoza ostaja ključna prioriteta.
Maša Likozar piše o gorskih reševalcih, ki so se srečali na Jezerskem na Dnevu gorskih reševalcev, kjer so se pomerili na tekmovanju iz prve pomoči. Ob tej priložnosti so podelili tudi diplome novopečenim članom.
Jelena Justin pa je šla na (Belsko) Kopo (1180 m), in planino Dol (1308 m) – Neoznačena Martin steza, skriti biser v Kamniško-Savinjskih Alpah. Zanimiv vzpon, ki terja pozornost. Pozor: kače! Žal tudi Jelena potvarja, ime Martina Jermana, kmeta iz doline Kamniške Bistrice, ki ga je kamniška (po)goltnost do tega ozemlja pognala med rokovnjače, …
