Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Danijel Cek v Primorskih novicah: Osemmetrski padec je bil v soboto zvečer usoden za znanega bistriškega gorskega reševalca, alpinista, jamarja in fotografa. Ob vračanju s turne smuke na Snežniku se je ustavil nad bistriškim kamnolomom in zdrsnil čez previs. Našel ga je kolega, ki je videl njegov ob cesti parkiran kombi. Poškodbe so bile tako hude, da mu ni mogla pomagati niti hitra medicinska pomoč.K.A. na Metropolitanu piše, da so se ljubljanski gorski reševalci poslovili od njihovega kolega in sodelavca, 63-letnega Marka Goriška, ki je tragično preminil v sobotni nesreči v kamnolomu pri Ilirski Bistrici, po tem, ko je padel osem metrov v globino.
V Slovenskih novicah pa Moni Černe sprašuje: Je Marko lovil signal in omahnil v smrt? V kamnolomu se je ponesrečil 63-letni Marko Gorišek. Nikoli ni okleval, kadar je bilo treba tvegati lastno življenje, da bi rešil sočloveka.
Tudi v SN Tina Horvat piše, da v rutarskem raju upajo na čudež, v vasi jih živi le še 38. Vasica Rut je bila središče srednjeveške kolonizacije tirolskih kmetov. Njihova govorica se je obdržala več kot 700 let.
Janez Mihovec pa ponuja idejo za izlet: zgodovinska pot na zasneženo planoto Komne
Koča pod Bogatinom ponuja bogato kulinarično ponudbo in alpsko plažo z razgledi na divje vrhove južnega roba Julijskih Alp. In sprehod do cerkvice na svetem Jakobu: na vrhu nas pričakajo klopce in razgled. Odpravili so se po Polhograjskem hribovju in se iz doline Ločnice povzpeli do razglednega svetega Jakoba.
Matej Podgoršek za SiOL poroča: Planince je presenetila novica, da Planinsko društvo Tržič znova išče novega oskrbnika priljubljenega doma na Kofcah, pa je zdajšnji Peter Weixler delo prevzel komaj prvega januarja. Koča ob koncih tedna tudi v času iskanja nove ekipe ostaja odprta.
Na pohod pa se odpravi po Celjski planinski poti. Zvodno (310 m), Srebotnik (700 m), Tolsti vrh (834 m), Pečovniška koča (620 m), Grmada nad Celjem (718 m), Celjska koča (652 m), Vipota (532 m) ter opravi 930 višincev in 17 km …
V Delu Urša Izgoršek piše: Slovenca s svetovnim kolesarskim podvigom. Rea Kolbl in Andraž Istenič sta se v Andih s kolesom spustila s 6770 metrov visokega Cerro Mercenario. S takšne višine se ni odpeljala še nobena ženska.
Jelena Justin in Gorenjski Glas sta bila na Klölingnocki (2178 m) in Schilchernocku (2270 m) – Letošnja zima je skopa s snegom. Tudi Nockberge v Avstriji, ki so običajno z njim precej bogate, so letos bolj slabo pobeljene, a vseeno je na pravih mestih snega dovolj za odlično krpljarsko turo.
Alenka Brun piše da načrtujejo progo za kolesarski spust. »V Bašlju smo projekt ustavili, ker je bil preuranjen. Kasneje smo se zadeve lotili drugače,« je pojasnil Roblek. Pristop so spremenili, traso pa prilagodili zemljiščem Slovenskih državnih gozdov. Pojasnil je, da bi bil upravljavec tovrstne proge lahko lokalno kolesarsko združenje, ki bi na primer ob sečnji zagotovilo njeno zaprtje in označitev poti. Posebej je poudaril, da ima s tem, ko je proga za spust legalizirana, lastnik gozda največjo varnost: ne samo da je nagrajen finančno, tudi upravljavec poti je določen. Uradno urejena trasa pa seveda omogoča tudi promocijo, pripravo GPX-sledi, vodene ture in izposojo koles, kar pomeni dodano vrednost za lokalno okolje in gorske koče. Planinske koče, kjer se zaradi boljše opremljenosti in kondicije obiskovalcev zmanjšuje potreba po prenočevanju, bodo namreč za svojo privlačnost potrebovale dodatno vsebino. To so lahko tudi gorski kolesarji, ki so primernejša alternativa kot krosisti, ker se vozijo na lasten pogon ali s pomočjo elektrike, meni Roblek, ki gorsko kolesarjenje vidi kot sodobno dopolnitev obstoječe ponudbe. Poudaril pa je, da je ključno ravnovesje, saj legalne, urejene proge pomenijo večjo varnost in manj stihijskega kolesarjenja, hkrati pa ustvarjajo dodatno priložnost za razvoj turizma.Klara Mrak: Italijanka Nives Meroi in zamejski Slovenec Roman Benet sta se kot prva na svetu skupaj povzpela na vseh štirinajst osemtisočakov na svetu. Na povabilo škofjeloškega območnega združenja Rdečega križa pa sta ob začetku praznovanja njihove letošnje stoletnice delovanja pred kratkim imela predavanje v Sokolskem domu z ganljivo pomenljivim naslovom Ne pusti me čakati.
V Nedeljcu so spraševali Srečka Šestana dolgoletnega poveljnika Civilne zaščite RS, če znajo ljudje danes ob raznih nesrečah poskrbeti zase ali se preveč zanašamo na pomoč drugih in države? in dobili odgovor: »Ko so ljudje v stiski, si seveda želijo, da jim kdo pomaga. Toda začeti se moramo navajati na to, kar Skandinavci in nekatere države že dlje časa vedo – da lahko sami veliko naredimo. Ko so nesreče, imajo dežurne in reševalne službe druge naloge, reševati morajo življenja in ne pometati dvorišč, če se grdo izrazim. Verjamem, da se bomo tega navadili, ker nas bo narava in še kaj drugega prisililo v to.«
V Primorskem dnevniku se bere o tem, da so gorski reševalci iz Pordenona 13. marca 2026 ob 18.30 posredovali v Dardagu na območju občine Budoia na Pordenonskem, kjer se je poškodoval plezalec, star okrog 30 let. S plezalne stene je zdrsel v globino dvajsetih metrov, kljub temu je uspel sam poklicati na pomoč na interventno telefonsko številko za klice v sili 112. Stekla je reševalna akcija, pri kateri so sodelovali reševalci deželne službe za nujno medicinsko pomoč, gasilci in reševalni helikopter. Prvi so ga pod plezalno steno našli gorski reševalci, med njiimi sta bila tudi zdravnik in zdravstveni tehnik. Ugotovila sta, da je plezalec zaradi padca utrpel številne poškodbe. Privezali so ga in naložili na nosila. Gasilci so z motorko prečistili območje, da bi lažje priletel reševalni helikopter, ki je pripeljal še anestezista in drugo zdravstveno osebje. Plezalca so na kraju stabilizirali, nato so ga z vitlom potegnili na helikopter in prepeljali v videmsko bolnišnico. Posredovanje se je zaključilo okrog 21. ure.
Na območju plezalne stene »Pod Daglo« pri Dolini, tik vasi na vzhodu, so prepovedani plezanje, dostop in letenje dronov, na družbenih omrežjih opozarja Naravni rezervat Doline Glinščice. Ukrep so sprejeli, ker so opazili par velike uharice (Bubo bubo), ki gnezdi na tamkajšnjem območju. Prepoved bo veljala do 30. junija.
Na RTV: Ledne stene, cepini, dereze in izjemna zbranost. Svet tekmovalnega lednega plezanja nam je predstavila ena najuspešnejših slovenskih tekmovalk. Maja Šuštar Habjan. Kaj pomeni tekmovati na ledeni steni in kako zahtevna je ta disciplina?
HRVATSKI PLANINAR – MAREC 2026
Mesečna doza navdiha, gora in zgodb iz hrvaških planin
Marec prinaša novo številko Hrvatskog planinara, ki tudi letos ostaja eden najbogatejših in najbolj raznolikih planinskih časopisov v regiji. Tokratna izdaja odpira vrata v svet visokih gora, domačih poti, zgodovine, speleologije in predanega prostovoljstva.
Himal Himlung – planina tišine in miru
Številko odpira članek Sanje Jurlin, ki bralca popelje na Himal Himlung, goro miru in spokojnosti. Njena pripoved združuje osebno izkušnjo, alpinistični izziv in meditativno razmišljanje o tem, kaj pomeni biti majhen pod velikimi stenami Himalaje.
Kamešnica – Damir Šantek
Iz Zagreba prihaja zgodba Damirja Šanteka, ki opisuje svoj vzpon na Kamešnico, goro na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Njegov zapis združuje teren, zgodovino in osebni stik z goro, ki jo mnogi poznajo, a redki resnično razumejo.
Velika snježnjača – skrivnost vzhodno od Crnopca
Gordana Kos‑Vujičić iz Zadra prinaša pripoved o Veliki snježnjači, manj znani, a izjemno zanimivi gori vzhodno od Crnopca. Članek razkriva divjino, tišino in lepoto tega kraškega sveta.
12-letnik na Hrvaški planinarski obilaznici
Lidija Basara iz Karlovca opisuje šest in pol let dolgo pot po Hrvaški planinarski obilaznici. Zgodba je posebna, ker je glavni junak komaj 12-letnik, ki je svojo pustolovščino začel pri petih letih in pol na Velikem Kamenjaku. Navdihujoče branje o vztrajnosti, družini in ljubezni do poti.
Pot na Ararat in natrag – Željko Vinković
Iz Bjelovara prihaja pripoved Željka Vinkovića, ki opisuje svojo pot na Ararat, mogočno goro, prežeto z zgodovino, legendami in izzivi. Članek združuje potopis, osebno izkušnjo in alpinistični duh.
Žumberačke ideje – Vilhelm Hamp
Vilhelm Hamp iz Zagreba ponuja sveže ideje za pohodniške ture po Žumberku. Gre za manj znane, a izjemno lepe poti, ki vabijo k raziskovanju.
Zgodovina Sljemena – nadaljevanje
Krunoslav Milas nadaljuje zgodovinsko serijo o obnovi stare mestne hiše na Sljemenu ter dogradnji verande in planinskega prenočišča. Dragocen vpogled v planinsko dediščino Zagreba.
PLANINSKE KOČE
Podglogovik – nova podoba starega doma
V tej številki je predstavljena obnova planinske hiše Podglogovik, kjer so člani HPD Vitrenik iz Podgore opravili izjemno delo. Hiša dobiva novo podobo in bo kmalu ponovno sprejemala planince.
SPELEOLOGIJA
Rubrika prinaša poročilo o strokovnem seminarju iz orientacije in kartografije v speleologiji, ki je potekal 25. januarja v prostorih HGSS Stanice Zagreb.
Prav tako so predstavljeni izpiti za nazive »speleolog« in »instruktor speleologije«, ki so potekali dan prej v organizaciji Komisije za speleologijo HPS-a.
KOLENDAR AKCIJ
Vse do konca aprila vas čaka bogat seznam planinskih aktivnosti, pohodov, delavnic in izletov, ki jih organizirajo planinska društva po vsej Hrvaški.
PLANINSKA ENIGMATIKA
Za ljubitelje ugank je pripravljena nova premetaljka — idealna za trenutke počitka po turi.
KAKO DO SVOJEGA IZVODA?
Člani bodo svoj izvod kmalu našli v poštnih nabiralnikih.
Na spletni strani HPS pa lahko preverite, kako postati novi naročnik …
