V PREMISLEK
Je lahko razmišljanje Bojana Pollaka izpred (skoraj) pol stoletja sploh smiselno v (tem) času, ko imajo alpinisti (vse bolj) resne težave, da sploh pridejo pod Steno, v času ko so skromna merila združena v »odlična vzpona v Zahodnih Alpah«, še vedno aktualno, ali se je v marsičem tudi postavilo na glavo?
Ker o »slovitem planincu s sedemnajstimi življenji« nismo nič (p)o(o)bjavili iz (pre)številnih intervjujev, ki so bili opravljeni po podelitvi naziva »častni« (imamo pač svoje kriterije, zadržke in pridržke ter morda malo bolj celostno gledamo na stvari), in se aktivnost slovenskih alpinistov ravno ne meri z izjemno ter je neprimerljiva z nekim minulim obdobjem, lahko mirno malo pogledamo v …
Bojan Pollak: Spet so se začele alpinistične šole. Spet bo prišla nova generacija mladih. In v katero smer naj gre njihova vzgoja? Mar je to sploh potrebno spraševati, saj smo si o tem že veliko razčistili, veliko napisali; imamo skripte, programe, kader. Toda prišlo je obdobje, ki grozi, da bo vse, kar je zapisanega dogovorjenega, postavljeno na glavo. Prihajajo mlade generacije, ki ne priznavajo dela opravljenega pred njimi. Zanikajo to in iščejo svojo pot. To je prav in v redu, tak je normalni tok razvoja, taka je normalna pot naprej. Toda ta pot naj bi ne bila posuta s preveč žrtvami, ideja, ki je vodila že toliko generacij, naj bi se ne izrodila.
Njegov tekst, objavljen v prvi številki Alpinističnih razgledov, je bil (takrat nekakšen) glas razuma v času, ko je alpinizem začel razpadati na specializirane veje, predvsem zaradi vpliva zahodnih trendov in popularizacije prostega plezanja. Danes pa živimo v času, ko je ta razpad že dejstvo — a se hkrati znova poraja potreba po celostnem pristopu, ki ga je Pollak tako jasno zagovarjal.
Pollakova misel v sodobnem kontekstu
»Alpinizem ne sme postati sam sebi namen.«
Danes je to še bolj res.
V dobi družbenih omrežij, sponzorstev in algoritmov je alpinizem pogosto sredstvo za vidnost organizacije, ne pa več notranja pot.
Pollak je opozarjal, da mora biti alpinizem proces osebne rasti, ne le športna disciplina. Danes se ta misel vrača — v obliki »slow climbing,« »clean climbing« »etike v gorah«.
Bojan Pollak: Pregovor »Nemo propheta in patria« (Nihče ni prerok doma., op.p.) za mene pravzaprav ni veljal. Ves čas sem bil dobro sprejet in cenjen tudi v domačem kraju.
»Vzgoja mora biti celostna«
Pollak je že takrat videl nevarnost ozke specializacije. Danes imamo plezalce, ki obvladajo 9a+, a ne znajo postaviti bivaka, ne poznajo vremenskih vzorcev, ne znajo brati zemljevida.
Zato se v sodobnih (vse bolj turistično usmerjenih) alpinističnih šolah (so pač takšni časi) znova poudarja gorniška celovitost: od orientacije do prve pomoči, od etike v smislu vse večje spoznave tujine do zgodovine (kje so dobre razmere). Da pa bi katera od AŠ gradila na ustvarjanju vrhunskih alpinistov, pa ne zaznamo.
»Plezanje po gužvah* ni alpinizem«
Pollak je bil kritičen do balvanskega plezanja kot samostojne discipline. Danes je balvansko plezanje olimpijski šport. A, zanimivo: mladi plezalci se znova obračajo k stenam, iščejo več — iščejo doživetje, tišino (v plezalnicah?). Pollakova misel se vrača kot protiutež hiperšportnemu plezanju.
Pollak, danes: častni član z vizijo
Da je Bojan Pollak postal častni član Planinske zveze Slovenije, ni naključje, je pač plod vzgoje njegovih naslednikov.
Njegovo razmišljanje je bilo vizionarsko — ne le za leto 1976, ampak bi lahko bilo tudi tudi za leto 2026.
Njegova opozorila o varnosti, etiki, smislu alpinizma so danes temelj sodobne gorniške vzgoje. O lastnih napakah je najbolj ne govoriti!
Pollak ni bil proti mladim. Bil je za to, da se mladi ne izgubijo v formi, ampak najdejo vsebino.
Njegov tekst je danes lahko kompas za vse, ki v gorah iščejo več kot le oceno težavnosti. Prepuščamo Vam kaj?
*Gužva je eden izmed balvanov v dolini, ki jo je izklesala narava nad »Steinom« – pod Grintovci.
OD TAM IN TOD
Ines Papert z novo smerjo Fleeting Glory v južni steni Hovsnebbe (Norveška)
Nemška alpinistka Ines Papert je v dolini Litldalen pri Sunndalsøri opravila še en izjemen vzpon. V južni steni Hovsnebbe je skupaj s Torjejem Sten Kvarmejem preplezala novo, kombinirano smer, ki sta ji namerila 750 metrov, Fleeting Glory (M7+, WI6+).
Papertova je linijo opazila že med vožnjo z avtobusom iz Oppdala — mogočen slap in ledene formacije so jo takoj pritegnile. Ob prihodu jo je pričakal lokalni plezalec in avtor vodnika Dag J. Vik, ki jo je popeljal v Litldalen, znano po dolgih in zahtevnih kombiniranih smereh. Tam je z Eivindom Hugaasom in Torjejem Sten Kvarmejem splezala novo smer Gjølatappen.
V južni steni Hovsnebbe sta vzpon začela ob prvem svitu v strmem ledu. Že v prvih metrih je Papertovi počil sprednji zob dereze, kar se ji ni zgodilo še nikoli — na tem tripu pa že drugič. S plezanjem je nadaljevala po eni nogi, dokler ni splezala do Torjeja, ki ji je posodil rezervnega dela.
V steni sta ju čakala trije izraziti raztežaji, ki so bili zaradi tankega, delaminiranega ledu prava loterija. Kljub temu sta jih preplezala previdno in sistematično, razdelek za razdelkom.
Ko je sonce presenetljivo hitro doseglo steno, sta se že pripravljala na umik zaradi nevarnosti padajočega ledu. Kratek klic lokalnemu poznavalcu Aslaku Aastorpu ju je pomiril — kmalu naj bi bila v senci. To jima je omogočilo nadaljevanje.
Najbolj izpostavljen del — veliko ledni svečo — je bil lažji, kot je deloval od spodaj, a Papertova je priznala, da je bila po njem psihično in fizično izčrpana. Vodenje je nato prevzel Torje, ki je smer splezal do vrha.
Sestopala sta po izpostavljenem grebenu Tjustiven, ki je bil še zadnji adrenalin dneva, nato pa ju je pri izstopu presenetil še obisk Aslaka, ki je prišel pogledat napredek.
Papert je vzpon opisala kot »najboljšo vrsto avanture — ko ne veš, kaj te čaka, dokler nisi tam«, žal pa ni pripisala datuma nastanka Minljive slave …
Guillaume Pierrel zaključil »nišno trilogijo« v gorah nad Chamonixom
Francoski alpinist in ekstremni smučar Guillaume Pierrel je 5. marca 2026 sklenil svoj večletni projekt, ki ga je sam poimenoval trilogija niš (trilogie des niches). Gre za tri izjemno izpostavljene, viseče snežne police v severnih stenah nad Chamonixom, ki jih je mogoče smučati le v izjemnih razmerah — in še takrat le z veliko mero drznosti, natančnosti in sreče.
Pierrel je idejo dobil jeseni 2022, ko je z daljnogledom opazoval severne stene s Flégère. Tri bele lise — trije viseči snežni jeziki — so tvorili trikotnik, ki ga je pozneje poimenoval trikotnik niš.
Od takrat je projekt postal njegova obsesija: čakanje na razmere, usklajevanje dopusta, plezanje sten, iskanje pravega snega za spust. Kot pravi sam, je moral biti »na preži« kot fotograf, ki čaka pravi trenutek, da bo slikal prizor.
V petih letih mu je uspelo ponoviti vse tri zgodovinske linije:
Le Linceul (Les Grandes Jorasses) — prva smučarska ponovitev Sam Beaugey & Jérôme Ruby, 1995
La Niche (Aiguille Verte) — prva smučarska ponovitev Bruno Gouvy, 1986
Les Grands Charmoz – niche — prva smučarska ponovitev Emmanuel Ballot, 1996
S tem je Pierrel postal prvi, ki je smučal vse tri »niše« — med stenami viseče snežne in ledne zaplate, ki so v 90. letih veljale za skoraj nepredstavljive.
V francoskem visokogorskem žargonu niche ne pomeni »niše« v prenesenem pomenu, ampak dobesedno visečo snežno polico, ki: ni na vrhu gore, ni na grebenu, ni logičen smučarski teren,
ampak je sredi stene, pogosto 200–600 m nad podlago, široka, dostopna izključno s plezanjem (po novem tudi s padalom), in smučljiva le v izjemno redkih razmerah.
Gre za smučanje, ki ne izhaja z vrha, temveč iz »žepa« v steni — zato je izraz niche postal tehnični termin. V tem smislu je »niche skiing« posebna podzvrst ekstremnega smučanja, ki je bližje solo alpinističnim projektom kot klasičnim strmim spustom. In prav tu lahko tudi »novi val« išče svoj prostor …
Nova smer Zébu v severozahodni steni Klein Fiescherhorna
Silvan Schüpbach, Filippo Sala in Olivier Kolly so med 8. in 10. marcem 2026 preplezali novo smer v mogočni severozahodni steni Klein Fiescherhorna (tudi Ochs), eni najbolj izrazitih, a presenetljivo redko obiskanih sten Bernskih Alp. Stena, visoka približno 1100 metrov, je od daleč videti vabljiva, a v zgornjem delu skriva strm, pogosto krušljiv teren in kompleksno strukturo, ki ponuja le malo logičnih linij.
Alpinisti so izstopili na železniški postaji Eismeer in s smučmi opravili pristop pod steno. Spodnji del je ponudil presenetljivo dobre razmere: strm led (60–70°), ki je omogočil hitro napredovanje med ledenimi žlebovi in zasneženimi skalnimi stopnjami. Na višini približno polovice stene so našli idealen bivak v razpoki visečega ledenika.
Naslednje jutro jih je pričakal najtežji del: okoli 400 metrov skoraj navpične do previsne skale, prepredene s krušljivimi odseki. Edina prehodna možnost je bila diagonalna rampa, ki je vodila skozi zelo ohlapne strukture.
Najzahtevnejša raztežaja je vodil Olivier Kolly, ki je v derezah prečil kompaktne plošče in plezal skozi previsne bloke, zamrznjene v krhko celoto. Varovanje je bilo redko, stojišča pa težko najdljiva.
Z višanjem nadmorske višine se je vreme slabšalo, veter je naraščal, primernih bivakov pa ni bilo več. Naveza se je zato odločila, da ne bo izstopila neposredno na vrh, temveč je prečila desno in dosegla greben približno 40 metrov pod vrhom.
Na južni strani so v močnem vetru našli zavetje šele okoli polnoči — ponovno v razpoki ledenika. Po kratki noči so 10. marca stopili na vrh in se nato po improviziranih sidriščih spustili po celotni steni. Smučarski spust v Grindelwald je bil po intenzivnih dneh skoraj nadrealen zaključek.
Smer Zébu (M8/+, 1100 m) je posvečena tudi poškodbi Jonasa Schilda, ki je teden prej moral odstopiti zaradi udarca kamna — »zebu« je govedo z izrazito grbo, simbolično povezano z »Ochs« in Jonasovo poškodbo.
Za Silvana Schüpbacha je to peta stena v okviru projekta The 6 Forgotten North Faces of the Alps, četrta v navezi s Filippo Salom in druga z Olivierjem Kollyjem …
Kaiser Direkt (M7) na Grossglocknerju
7. marca 2026 sta Juraj Koreň in Radoslav Groh v južni steni Grossglocknerja opravila prvenstveni vzpon nove smeri Kaiser Direkt (M7). Po petih letih skupnih projektov in neuresničenih načrtov sta končno ujela pravi trenutek in v odličnih razmerah splezala približno 500 metrov dolgo linijo, ki poteka naravnost skozi osrednji del stene.
Najzahtevnejši del smeri ju je pričakal že v tretjem raztežaju, kjer previsen kamin z dobro počjo in skromnimi stopi spominjal na znano Pirano v Slavkovskih Baštah. Nad snežnim poljem se smer nadaljuje v steber proti Kleine Glocknerju, kjer se izmenjujejo plošče, poči in tanki odstopi v težavnosti do M6. V zgornjih snežnih poljih se teren odpre, na vrh Grossglocknerja pa naveza nadaljuje po normalki. Na koncu sedmega raztežaja sta (za)pustila en klin.
Vzpon je spremljalo sproščeno, prijateljsko vzdušje, polno šal med Čehi in Slovaki. Mirno vreme, dobra volja in odlične razmere so poskrbeli, da je Kaiser Direkt postal ena tistih smeri, ki si jih človek zapomni — ne le zaradi plezanja, temveč zaradi celotne izkušnje.
Patagonija: nova ameriška smer na Torre Central del Paine – Paradigm Shift
Ameriški alpinisti Miles Moser, Trevor Anthes in Harry Kinnard so po dveh letih vztrajnosti in skupno 70 nočeh na steni dokončali novo smer Paradigm Shift v vzhodni steni Torre Central del Paine. Linija poteka prek 1.200 metrov visoke stene in velja za enega najambicioznejših sodobnih big-wall projektov v Patagoniji.
Smer ima 36 raztežajev, od tega je 29 popolnoma novih. V zgornjem delu se priključi klasični smeri Bonnington–Williams (1963). Ekipa jo ocenjuje na Grade VII (5.12+ A2), kar jo uvršča med najtežje big-wall vzpone v regiji.
Moser, Anthes in Kinnard so na steni preživeli 41 dni v kapsulnem slogu, z visečimi bivaki in dolgimi obdobji čakanja na vreme. To je bil njihov drugi poskus — v prejšnji sezoni so na steni preživeli še dodatnih 29 dni.
Moser je zapisal: »Kakšen boj lahko ustvarijo veter, dež, sneg in gravitacija, ko hodiš po robu.«
Anthes je ob objavi poudaril, da Paradigm Shift predstavlja »novo obdobje sodobnega alpinizma« — kombinacijo težkega prostega in tehničnega plezanja, opremljenih sidrišč, obsežnega čiščenja skale in dolgotrajnega bivanja na steni.
Tak pristop znova odpira razpravo o slogu v Patagoniji, kjer mnogi še vedno zagovarjajo strogi alpine style. A ob letošnjih hitrih, enodnevnih vzponih (npr. Vanhee–Caldwell) so te debate vse bolj relativne.
Anthes je razkril tudi, da je ekipa delovala z minimalnim proračunom, saj se večina blagovnih znamk ni odzvala na prošnje za podporo.
Njegov komentar je bil oster: »Dokler bodo vplivneži pomembnejši od resničnih dosežkov, bodo pomembni vzponi ostajali spregledani.«
Paradigm Shift tako ni le nova smer, temveč tudi opomnik o tem, kako se sodobni alpinizem spopada z realnostjo financiranja, prepoznavnosti in vrednotenja dela.
Nove linije v Partacui: raziskovanje skritih žlebov med Sarriosom in Piedrafito
Ekipa španskih alpinističnih smučarjev, povezana s FEDME, je v pogorju Partacua (Pireneji) opravila zanimivo krožno turo, pri kateri so združili raziskovanje manj znanih žlebov in prehodov.
Vzpon so začeli pri vlečnici v Lanuzi, od koder so se proti jugu povzpeli na Pala Rayos, medtem ko so se na zahodu odpirali pogledi na Punta Escarra in Balsero. Kot pogosto pri vzhodnih pobočjih je bila snežna podlaga že zgodaj zjutraj precej preobražena, kar je dodalo nekaj napetosti pri iskanju optimalnih prehodov.
Glavni del dneva so preživeli v sistemu žlebov levo od znane Canal del Pan.
V navezi Mikel Inoriza in Lide Leibar so splezali linijo, za katero ni bilo jasno, ali je bila že kdaj prej smučana v celoti. V zgornjem delu so našli en star klin, kar nakazuje, da je bil vsaj del smeri nekoč obiskan, a celotna linija najverjetneje ostaja nova.
Le nekaj metrov levo sta Ibon Mendia in Joan Domingo opravila vzpon po sosednjem žlebu. Obe liniji sta posvečeni dvema izjemnima osebama, ki sta se rodili na isti dan — osebna gesta, ki lepo zaokroži raziskovalni duh ture.
Spust so opravili po desnem žlebu Canal del Pan, čeprav bi bila mogoča tudi varianta po ožjem ali širšem žlebu, ali celo proti jugu. Dan so zaključili s prečenjem ob vznožju Puerto Rico, Pabellón in Teleras.
V ločeni turi so člani ekipe odprli še eno novo linijo: Maravillas, izrazito in logično smer v Peña Retona. Posvečena je Maravillas Lamberto, v spomin na njeno energijo in prisotnost v skupnosti.
Medtem sta Miki Alco in Mario Benito Rodríguez raziskovala Diedro de la Serenidad, ki je bil brez pravih razmer, a je vseeno vabil k nadaljevanju — tipična dilema, ki jo pozna vsak alpinist.
Tura v Partacui je še en dokaz, kako veliko neodkritih kotičkov se skriva v Pirenejih.
Med prenašanjem težkih nahrbtnikov po stopniščih brez dvigala in dolgimi dnevi v žlebovih se rojevajo nove linije, nove zgodbe in nova prijateljstva — prav to pa je bistvo raziskovalnega alpinističnega smučanja …
KRATKE SPLETNE NOVICE
Lom -Vampir (V+, 80 m)
Marko Volk in Patricija Oštir sta splezala novo smer …
Alpe
Aiguille du Triolet – Barbares 3 (M10, 500 m)
Gašper Pintar – Tom Livingston. V treh dneh sta preplezala smer Barbares 3.
Matterhorn – Schmidova smer (severna stena)
4. in 5. marec 2026. Naveza: gorski vodnik Urban Ažman – Jan.
Mont Blanc du Tacul, Supercouloir in Modica – Noury
8. in 9. marec 2026. Maša Syoseva in Olga Lukashenko.
Grintovci
Velika Baba, Grapa med Veliko Babo in Ledinskim vrhom.
7. marec 2026. Gašper Korošec, Sebastian Čufer, Maja Leben in Lea …
SZ greben Kočne
8. marec, Aljana Kavčič in Alina. Greben je bogatejši za nekaj klinov.
Strmo in strmejše smučanje
Begunjščica – več smeri so smučal tudi: Ahac Kikelj, Tin Svetina, Vid Praprotnik Čurič, Klemen Šafar
Večerna smer, Lenuhova grapa, Varianta Direktne grape, Rožičeva grapa (do nad skoka), Lenuhove vesine (VI)
Razor – Kaltenegerjeva smer (VI, 800 m),
Smučarja: Vid Praprotnik Čurič in Ahac Kikelj, 1. marec.
Kočna – smer Za Nejca Zaplotnika (VI),
Smučarja: Vid Praprotnik Čurič in Ahac Kikelj, 7. marec.
Kukova Špica – raziskovalni spust,
Smučarja: Tin Svetina & Ahac Kikelj, 8. marec. Z vrha na Kukove prode.
Stol: smučanje po severnem žlebu v zahtevn(ejš)ih razmerah – Rea Kolbl, Sascha Mörtl, … Severni žleb Stola, približno 400 metrov dolg in izrazito ozek žleb, ki se zajeda med strme stene Karavank, je ena tistih linij, ki jih je mogoče smučati le redko — predvsem takrat, ko so zgornji metri dovolj povezani in stabilni. Zgornji del je ponudil trdo, a še vedno robno smučljivo podlago, ki je omogočala kontrolirane, strme zavoje nad ključnim mestom. Nižje je sneg prešel v mešanico betona z rahlim posipom, kar je narekovalo hitrejšo, a še vedno previdno vožnjo, omejeno predvsem zaradi vibracij smuči na trdi podlagi.
Ledno plezanje – nov slap
Tanisova sveča (WI4, ~100 m)
Naveza: Tanis Kodrun in Žiga Rojs, Tamar (med Lesenjakom in Suhim vrhom), 22. februar, prvenstveni ledni slap.
Osp
6. marec 2026, Medo in Prečenje, Jernej Škufca in Tibor Volovšek.
Plezanje od tu in tam
PRIREDITVE
62. tradicionalni spust izpod Raduhe
Lep in zanimiv planinski filmski večer E. M. Savellija v Črni
Kot piše Katarina Radovič je v Kulturnem domu Črna 20. februarja potekal že 10. planinski filmski večer E. M. Savellija, ki ga tradicionalno pripravlja Planinsko društvo Črna na Koroškem. Dogodek je tudi letos privabil polno dvorano obiskovalcev, ki so uživali v filmskih zgodbah o Koroški, Črni, gorah in poteh domačih planincev po svetu.
Letošnji program je obogatila otvoritev razstave Koroški pečat kiparja Mirsada Begića in fotografinje Nike Hölcl, ki se je odvila uro pred začetkom filmskega programa. Med prikazanimi filmi je bil tudi dokument o nastajanju Begićevega spomenika v Črni, ki si ga je prvič ogledal tudi avtor sam.
Mirsad Begić, eden najizvirnejših slovenskih kiparjev 20. in 21. stoletja, je s svojim delom močno zaznamoval kulturni prostor. Med njegovimi zgodnjimi deli je tudi Spomenik rudarjem v Črni na Koroškem (1980).
Večer je imel tudi čustveno noto. Dan pred dogodkom bi svoj 50. rojstni dan praznoval Grega Lačen, dan po njem pa je minilo 11 let od smrti Emila Milana Savellija, po katerem filmski večer nosi ime. Oba sta pustila močan pečat v koroškem in slovenskem gorniškem prostoru.
Marijan Lačen, osrednji organizator in gonilna sila dogodka, je predstavil zanimivo statistiko: obiskovalec, ki je bil prisoten na vseh desetih filmskih večerih, je videl 41 Savellijevih filmov ter 39 filmov drugih avtorjev, skupaj kar 49 različnih naslovov.
Za ohranjanje Savellijeve filmske zapuščine gre posebna zahvala njegovi hčerki Maji Savelli, ki vsako leto digitalizira del arhiva in ga prispeva za večer.
Po filmskem programu je sledilo druženje z zakusko in glasbenim nastopom dua BOOM BOOM, ki je poskrbel za sproščeno in živahno vzdušje.
Organizatorji že zrejo v prihodnost. Marijan Lačen je ob koncu dejal: »Če boste snemali in če boste prišli…« — in glede na vzdušje v dvorani ni dvoma, da se bo tradicija nadaljevala tudi prihodnje leto.
Izpiti za alpiniste 2026
Komisija za alpinizem PZS jer objavila razpis za izpite za naziv alpinist, ki bodo potekali v aprilu, maju in začetku junija 2026. Izpiti vključujejo obvezni pripravljalni seminar, praktični del ter teoretični del, z možnostjo popravnih rokov.
Prijave zbirajo do ponedeljka, 23. marca 2026, izključno preko sistema Naveza.
Prijavo lahko odda le društveni skrbnik ali načelnik alpinističnega odseka. Prijav v drugih oblikah ne sprejemajo.
Termini izpitov in seminarjev
Pripravljalni seminar (obvezen za vse kandidate)
Sobota, 18. april 2026
Nedelja, 19. april 2026
Seminar je namenjen uskladitvi znanja, preverjanju pripravljenosti in predstavitvi poteka izpitov. Udeležba je obvezna.
Izpit – praktični del
Sobota, 9. maj 2026
Nedelja, 10. maj 2026
Praktični del preverja znanje iz plezanja, varovanja, gibanja v gorah, orientacije in reševanja.
Izpit – teoretični del
Sreda, 14. maj 2026
Pisni del zajema teme iz alpinizma, varnosti, vremena, prve pomoči, zgodovine in etike.
Popravni roki
Sobota, 30. maj 2026 – praktični del
Nedelja, 31. maj 2026 – praktični del
Četrtek, 4. junij 2026 – teoretični del
Kotizacija
120 € za redni izpit – 50 € za popravni rok
Račun bo PZS poslala po pregledu prijav in potrditvi izpolnjevanja pogojev.
Kotizacije ne plačujte vnaprej.
Obvezne priloge prijave (PDF): Vsaka prijava mora vsebovati naslednje dokumente, naložene ločeno v sistem Naveza …
– Prijava na izpit za naziv alpinist
– Potrdilo o opravljenem izpitu za starejšega pripravnika
– Izjava o primernem zdravstvenem stanju
– Obrazec o uspešno opravljeni izpitni turi
Nepopolne ali nepravilno oddane prijave bodo zavrnjene.
Pregled prijav
Posebna pet‑članska komisija bo prijave pregledala do 9. aprila 2026 in preverila izpolnjevanje pogojev.
Obveščanje kandidatov
Vsa komunikacija bo potekala prek elektronske pošte, poslane na naslove prijavljenih kandidatov.
Vse informacije bodo objavljene tudi na spletni strani KA PZS v rubriki Usposabljanje.
Dodatne informacije
Kandidatom priporočamo, da natančno preberejo dokument Izpiti za naziv alpinist 2026 – INFO, ki je priložen razpisu.
Vprašanja lahko pošljete na: usposabljanja-alpinizem@pzs.si, vse ostalo pa na KA/PZS
Alen Marinović, vodja usposabljanja KA PZS
Janez Toni, načelnik KA PZS
Naslednjič pa bo že (prišla) pomlad …
ID
