Dan po plezalnem tednu na Siciliji se je Janko Oprešnik v četrtek popoldan pridružil Tomažu in Metki v Paklenici. Že nekaj časa je imel namen plezati Pink pantherja v steni Debelega kuka, vendar nekako ni prišel na vrsto (je še veliko drugih lepih smeri …). Tomaž si je zaradi bolečine v kolenu vzel dan počitka, zato sta v petek z Metko sama počasi korakala proti vstopu.
Levo od smeri Pink panther po izrazitem stolpu so Janku takoj padli v oči rumeno črni previsi s streho in počjo prav po sredini. Že od daleč se je videlo, da je tu nekdo že plezal (svetleča ploščica svedrovca). Od naveze treh Zagrebčanov, ki so prišli za njima (med njimi je bila tudi avtorica sosednje smeri Koronan barbarin), je izvedel, da so tod poizkušali že neki Slovenci, vendar jim ni uspelo. Zanimivo!
V soboto, 2. novembra zjutraj je Janko Oprešnik s Tomažem Berglezom in Metko Arzenšek (vsi trije AK Impol Slovenska Bistrica) zopet pod steno pri vstopu. Janko je pričel plezati po lepi razčlembi v beli plošči nekaj metrov levo od smeri U sjeni starog klina do izrazite navpične poči. Po njej je splezal na ozko gredino in navzgor pod omenjeno streho (V), kjer je našel sidrišče na dveh klinih. Višje je opazil še par klinov in dva na roke zavrtana svedrovca M8 s ploščico, v zadnjem je bila vpeta železna vponka (predvideval je, da za spust nazaj pod steno).
Prvenstvena smer: Pink Floyd
2. november 2024
(VII+ A0,A1 / IV-VI), 230 m, 5,5 ure
Janko Oprešnik-Zumba, Tomaž Berglez, Metka Arzenšek
V rumeno previsno zajedo z dobro skalo se je zagnal Tomaž. V lepem atletskem plezanju (VII+) je dosegel črno streho (tukaj ni bilo več sledi predhodnikov) z izrazito počjo (A0, A1), ki je privedla do belih plošč z razpredenimi počmi (VI). Tretji raztežaj je Janko nadaljeval naravnost navzgor (V) čez plošče in desno v izrazito poč (VI). Ta je bila na nekaterih mestih malo “kosmata,” vendar krasna za plezarijo. Za varovanje je uporabljal friende, tu pa tam pa še kakšnega profilca. Po tridesetih metrih se je poč obrnila v levo. Sledil ji je navzgor do dveh izrazitih dreves na nezgrešljivem grebenčku, za katerim je zijala široka poraščena grapa, nad njo pa vršna stena. Logičen zaključek je bil, da nadaljujejo po strmem grebenu desno navzgor (še polna dva raztežaja IV-V) do stika z smerjo Pink panther.
Plezanje je bilo lepo, slikovito, odprto (predvsem v izraziti strehi) in v čudoviti skali – pa saj so bili v Pakli, mar ne …
V sami smeri so pustili poleg že izvrtanih dveh svedrovcev in ploščic še sedem klinov. Za ponavljanje smeri so obvezni metulji vseh velikosti in nekaj profilnih klinov.
