Gorske koče na razpotju – o kočah švicarskega alpskega kluba – tam, kjer se je planinstvo začelo, je tudi zveza precej bolj odgovorna
UIAA – Švicarski alpski klub (SAC) je prvič ocenil stroške prilagoditve svojih koč zaradi vpliva podnebnih sprememb. Gre za pet do sedem milijonov švicarskih frankov (53 do 75 milijona evrov/58 do 81 milijona USD) v obdobjih do leta 2040. To zahteva nov srednjeročni model financiranja zveze.
Študija primera SAC
Trifthütte (Trifthütte), ki leži na 2520 m, je leta 2021 močno poškodoval snežni plaz. Od takrat je zaprta. Upadanje poledenitve nad kočo omogoča snežne plazove večjih razsežnosti, zato lokacija ni več varna. Prihodnje leto bo Trifthütte obnovljena na primernejši lokaciji. Enako velja za Mutthornhütte (Mutthorn Hut), 2901 m. Od leta 2021 je zaprta tudi zaradi nevarnosti skalnih podorov. Vzrok je globalno segrevanje, ki povzroča taljenje permafrosta in krčenje ledenika. Razmere so še posebej težke v regijah Valais, Bernese, Oberland in Graubünden (Grisons).
Nadomestni objekti za ti dve namestitvi so med skupno devetimi trenutnimi novogradnjami in projekti obnove koč SAC, iz sklada koč. Velika večina koč SAC ni priključenih na električno omrežje; kolikor je možno, se uporablja lokalne vire energije (običajno voda, sonce, veter, včasih les). Vendar se plin še vedno uporablja za kuhanje. Večina stavb je zgrajena iz obnovljivega materiala lesa. Še vedno pa se pri gradnji in delovanju koče zanašamo na helikopterski prevoz.
Prilagajanje podnebnim spremembam bo v prihodnosti verjetno igralo večjo ali manjšo vlogo pri vsakem projektu gradnje koče.
Skupni stroški za koče SAC znašajo od 20 do 25 milijonov CHF frankov na leto (21–26 milijonov evrov, 23–29 milijonov USD). Do tretjina od tega gre za naložbe, ki so postale nujne zaradi podnebnih sprememb. Konkretno to znaša od pet do sedem milijonov frankov na leto. Če ekstrapolirate ta znesek, pridete do izdatkov v višini več kot 100 milijonov frankov do leta 2040.
Skoraj polovica od teh, več kot 100 milijonov, je posledica gravitacijskih procesov. Nekatere koče so na primer ogrožene zaradi podorov skal ali pa je gradbišče nestabilno zaradi taljenja permafrosta, kot v primeru Rothornhütte, ki leži na 3180 m tik nad letoviščem Zermatt. Ker je v takšnih primerih pogosto edina možnost gradnja nadomestnega objekta na primernejši lokaciji, so temu primerno visoki tudi stroški. Projekt nadomestne gradnje trenutno stane med štirimi in petimi milijoni frankov – stroški gradnje pa se bodo v prihodnjih letih zelo verjetno povečali.
Znesek na kočo za ukrepe za boj proti pomanjkanju vode je manjši. A ker zadeva zadeva toliko koč, so skupni stroški še vedno visoki. Še pred nekaj leti je veljalo, da ima vsaka peta koča težave z oskrbo z vodo. Skoraj gotovo je danes prizadetih več koč.
Drago postane tudi, ko je kočo Mittelaletschbiwak (3013 m), leta 2019 odnesla snežna gmota. Zaradi tega so pri SAC naredil grobo oceno nevarnosti snežnih plazov na vseh lokacijah koč.
Če so koče SAC v lasti odsekov na novo zgrajene, prezidane ali obnovljene, prispeva osrednje društvo 30% do 40% stroškov po veljavnih predpisih. Za to se jemlje prispevke iz sklada za koče, ki se financira pretežno iz prodajnih deležev in donacij. Obstajata tudi sklad za odpadne vode in sklad za naravne nevarnosti. Slednja je nastala za kritje stroškov ukrepov varstva pred snežnimi plazovi.
Ocenjeni stroški do leta 2040 kažejo, da trenutni model financiranja ne bo zadostoval. »Sklad koč je trenutno postavljen tako, da je zagotovljeno financiranje gradbenih projektov za naslednjih nekaj let. Če se predvideni stroški uresničijo, bo sklad koče brez prilagoditvenih ukrepov v približno petih letih v primanjkljaju. Da bi to preprečili, je treba bodisi povečati prihodke bodisi zmanjšati odhodke, torej prispevke za gradbene in vzdrževalne ukrepe. Možna je tudi kombinacija obeh ukrepov ali podpora tretjih oseb. Za zdaj SAC ni bilo treba zmanjšati sredstev za druge projekte, vendar takšne situacije ni mogoče izključiti. Posamezni ekstremni dogodki, kot so požari, so v popolnosti kriti iz zavarovalnin.
Pomemben korak v tej smeri je bila letošnja poletna napotitev postulata s strani Državnega sveta. Peticijo je vložil državni svetnik Valaisa Benjamin Roduit. Zveznemu svetu predlaga, naj sestavi katalog spodbud ali celo denarne pomoči, da bodo planinske koče, kot so tiste švicarskega alpinističnega kluba, lahko še naprej obstajale. Zahteva je naletela na široko odobravanje v državnem svetu: podprli so jo poslanci tako rekoč v vseh poslanskih skupinah. Vendar je to šele začetek procesa pridobivanja nacionalne in zvezne podpore.
V drugih alpskih državah je stanje še bolj dramatično. Zveza alpskih klubov v Avstriji je letos spomladi sprožila peticijo in kampanjo. Po izjavi je za ohranitev koč in pohodniških poti v Avstriji potreben 95 milijonov evrov vreden reševalni paket. Eden od razlogov za negotov položaj je vse več ekstremnih vremenskih pojavov, ki so posledica podnebnih sprememb.
