Med zaščito narave in zgodovinskim pomenom gora – Klek (Velika Kapela) – prostor, kjer se je »rodil« hrvaški alpinizem, zdaj pod novimi režimi varovanja
Karlovac, september 2026
Karlovška županija je v javno razpravo poslala »predlog odloka o ukrepih za zaščito in ohranitev pomembne krajine Klek«, ki prinaša najstrožja pravila doslej za obiskovalce tega zgodovinskega gorskega območja. Tudi Klek, simbol hrvaškega planinstva, bo po novem prostor z natančno določenimi režimi gibanja, parkiranja, plezanja, kampiranja in celo fotografiranja za komercialne namene (kaj vse je to lahko bo potrebno kar kmalu dopovedati FBPR-službam).
Nova pravila za obiskovalce
Promet: po gozdnih cestah se bodo lahko vozili le lokalni prebivalci, gozdarji, reševalci in zaposleni Nature Vive. Turisti bodo lahko dostopali le peš ali s kolesom.
Parkiranje: dovoljeno bo izključno na označenem parkirišču pri vstopni točki Bjelsko.
Psi: obvezno na povodcu na vseh poteh in travnikih.
Kampiranje: dovoljeno le v objektih s prenočitvenimi kapacitetami; izjemoma za raziskovalne ali izobraževalne namene z dovoljenjem Nature Vive.
Plezanje: dovoljeno le po obstoječih smereh (izjema HGSS); nove smeri in (dodatna) oprema bodo zahtevale uradno odobritev.
Fotografiranje: komercialno snemanje bo možno le z dovoljenjem Nature Vive.
Hrup in pirotehnika: prepovedani, razen ob komemoracijah padlim braniteljem.
Odlok določa tudi upravljalske cone – od gozdnih in travniških habitatov do območij obiskovanja in prometne infrastrukture. Javna razprava traja do 22. septembra.
Klek – zgodovinski plezalni prostor, ki je oblikoval generacije alpinistov
Klek seveda ni samo krajinski park, ne samo mitološka gora čarovnic in legend – je zibelka hrvaškega alpinizma. Njegova jugovzhodna stena je bila že leta 1912 razglašena za prvo šolo hrvaških plezalcev‑alpinistov, prostor, kjer so se oblikovali prvi pristopi, prve tehnike, prva etika plezanja v državi. Tu so se učili pionirji, tu so nastajale smeri, ki so postale klasika, tu se je razvila plezalna skupnost, ki je kasneje segla v Alpe, Kavkaz, Ande in Himalajo.
Veliki Klek (1181 m) in Mali Klek (1062 m) sta del izrazitega, 3–4 km dolgega skalnatega grebena, ki se dviga nad Ogulinom. Veliki Klek je mogočna skalnata glava, Mali Klek – Klečica – pa nižji, a plezalno prav tako pomemben del masiva. Skupaj tvorita naravni prag med panonskim zaledjem in jadranskim svetom, zgodovinsko gledano pa tudi mejni prostor med Karantanijo (Veliki Klek je tudi najvišja gora Avstrije) in hrvaškim primorjem – območje, kjer so se stoletja stekale kulture, jeziki, poti in ljudje. Območje nekoč skoraj nekoristnega sveta, ki ga je treba ob nastopu prekomernega turizma na vsak način kontrolirati in tržiti. Z uvedbo »pravil« bo obiskovalcev le še več. Nobena metla (niti čarovničina) ne pomaga, če je (človeškega) blata preveč, …
