Vsako deseto posredovanje zaradi neustrezne opreme: Italijanski gorski reševalci imajo dovolj
Pri italijanski gorskoreševalni organizaciji CNSAS so na strokovni konferenci v Bolzanu potegnili črto pod ugotovitve in prišli do sklepov, ki bodo morda vodili do zaključkov, da bodo reševanja v Italiji kmalu plačljiva?
Številke, ki jih je zbral CNSAS (Centro Nazionale Soccorso Alpino e Speleologico), govorijo same zase: desetina posredovanj je posledica manjkajoče ali neustrezne gorske opreme. Reševalcem se to zdi pretirano in ogroža celotno prostovoljno delo organizacij.
“Nespoštljivi dopustniki uporabljajo alpsko reševalno službo kot brezplačno taksi službo,” je na strokovni konferenci v Bolzanu dejal Giorgio Gajer, predsednik CNSAS.
Gajer je pojasnil, da “zračni taksiji” za izčrpane ali obnemogle turiste niso namen alpskih reševalnih organizacij. Leta 2023 je bil CNSAS poklican na skupno 4342 misij, kar je pet odstotkov več kot leto prej. V poletni sezoni so v Dolomitih zabeležili 1200 gorskih nesreč. S tem naraščajo tudi stroški, ki so leta 2023 dosegli 18,9 milijona evrov.
Alpe kot velik zabaviščni park?
Gajer je govoril o “zlorabi reševalnih služb,” predvsem s strani počitnikarjev, ki ne morejo ustrezno oceniti lastnega znanja in veščin na gori. Po njegovem mnenju prostovoljni reševalci trpijo zaradi sedaj veljavne filozofije Alp kot “velikega zabaviščnega parka”. “Žal veliko turistov zanemarja naše nasvete. Dežuramo 365 dni na leto, vendar je naše delo pogosto izkoriščeno,” je bil na konferenci kritičen Gajer. “Letos smo imeli precej snega kar dolgo časa, zato preproste superge niso dovolj. Alpe vse bolj gledamo kot na sejmišče.”
V reševalni organizaciji si zato želijo, da bi ob začetku planinske sezone začeli z več preventivnimi akcijami. Severne italijanske alpske regije želijo tudi v prihodnje neposredno pobirati stroške nepotrebnih in samopovzročenih reševanj. Mnogi od rešenih namreč zapustijo državo, ne da bi plačali neporavnani znesek, kar povzroča velike stroške za skupnosti, ki financirajo reševalce.
