Planinski vestnik, december 1896
(Dalje in konec.)
44. Na Gotzenalpe nad Konigsee se je ponesrečila deklica Terezija Fischer; padla je samo 3 m daleč raz skalo, ali tako nesrečno, da je bila takoj mrtva.
45—46. V Meije (Dauphinske Alpe na Francoskem), kjer se je Emil Zsigmondi ubil, sta se ponesrečila dva turista iz Grenobla, gimn. učitelj Payerne in cenitelj Torrant. Vzrok je bilo tridnevno hudo sneženje. Šla sta že z vrha, ko ju je zalotilo slabo vreme. Trupli so našli v globoki globeli.
47. Na Hesenthurmu v Hallermauern pri Admontu je 26. avgusta zablodil Gustav Lindner z Dunaja. Na vrhu ga je iznenadilo grozovito slabo vreme, da ni mogel več nazaj in je 22 ur tam ostal. Ljudje, ki so ga šli iskat, so ga našli v snegu sedečega. Bil je od mraza in lakote ves medel. Spravili so ga z vrvmi črez skalnate stene.
48. V Hollentbalklamm pri Garmischu na Bavarskem se je ponesrečil dne 3. septembra vojaški uradnik Anton Dostler 20 m pod Klammbrucke, t. j. železna brv, ki vodi 78 m visoko nad temnim jarkom Hammerbacha. Nazaj grede je skočil na pločo; toda izpodrsnilo mu je, da se je zakotalil po mokrih tleh. Poprijel se je smrečice, da bi se udržal, a drevesce se je s koreninami vred odtrgalo in njega še bolj pognalo ob skalovju. 20 m globoko je mrtev obležal v jarku; razbil si je bil zadnji del glave.
49. Na Grosser Morchnerju (Zillerthaler Alpen) se je 5. sept. ponesrečil dr. Fric Drasch iz Gradca, dobro znan predrzen turist, ki je brez vodnika preplezal južno steno Dachsteina, šel sam na Matterhorn ter s prijatelji prelazil najtežavnejše vrhove okoli Zermatta. Sedaj je plačal svojo predrznost s smrtjo. Šel je s svojim prijateljem dr. med. H. Sirkom na vrv privezan ob neugodnem vremenu (hudem metežu) po novem potu od Floitenthala na omenjeni vrh. Na posebno nevarnem kraju je plezal Drasch naprej, dr. Sirk pa je vrv privezal za skalo. Drasch je kmalu onemogel in pade! črez skalovje nizdol. Padajočemu pa je ena zadrga zlezla z rame na vrat, da si je zlomil hrbtenico in se zadrgnil. Ko je dr. Sirk videl, da je vsaka človeška pomoč zaman, je šel s težavo (ranil si je sam roko) v Ginzling po vodnike. Zaradi nevarnega kraja so spravili Drascha šele 8. sept. doli. Dr. Drasch je gojil z dejanjem in s peresom vratolomno turistiko, ki ga je naposled ugonobila. Bodi to drugim v resen opomin.
50. Pri Krondorfu (Štajersko) je 5. septembra padel učitelj I. Mandler iz Prage raz skalo in še takoj ubil.
51. V Echernthalu pri Hallstattu je na Waldbachstrubu omahnil 16 letni dijak Steyrer iz Gradca raz skalnato steno in padel do mrtvega.
52. Mladi turist Seyfried iz Berolina je navzlic deževnemu vremenu šel na Schwarzhorn, je na mokrem tratastem pobočju padel ter si roke in noge zlomil.
53. Gostilničar Andrej Noč iz Koroške Bele je pri planini Svetčini (proti Stolu) padel 400 m globoko in se ubil. Lajajoč pes pri mrtvem je pokazal ljudem sled do nesrečnika, ki je ležal v globokem prepadu.
54. Na Grand Sassiere (3765 m, Grajske Alpe) je znanega velikega turista, odvetnika Dr. Corra, ubila ledena klada, ki se je zvalila nanj, ko je šel črez ledenik Kandel. Vodnike njegove je samo lahko ranila.
55—57. Na Lyskammu (4538 m, skupina Monte Eosa) so se 10. sept. ponesrečili dr. med. Maks Günther iz Kolna pa vodnika Imboden in Eupper. Stopili so na previseč sneg na slemenu in s snegom vred zdrknili v globočino 400— 500 m. Ob začetku ture je bil sneg pripraven, potem pa vsled juga neugodnejši. Tudi Spinner iz Aaraua se je udeležil izleta; ker pa mu je bilo postalo slabo, se je ob devetih vrnil z vodnikom Zubrom. Črez 1 uro sta zaslišala grmeč plaz in zagledala snežen oblak na pobočju Lyskamma. Čuvaj Capanna Marguerite je videl ves dogodek, in takoj so vsi trije hiteli v Zermatt. Prva ekspedicija (med njo dva Angleža) je šla od Kiffelalpe ter dospela do mrličev, a jih ni mogla odnesti; pospravila je le pisma in vrednosti. Druga ekspedicija iz Zermatta, 30 mož in 10 laških vodnikov iz Gressoney, je srečno spravila nesrečnike v Zermatt. Ponesrečeni dr. Günther je bil vnuk bivšega pruskega finančnega ministra Camphausena. Imel je s seboj razne instrumente za znanstvene preiskave. S turami po planinah okoli Zermatta se je pripravljal za znanstveno potovanje v Himalajsko pogorje. Takisto se je ponesrečil 26. junija 1886. l. grof Pallavicini na Velikem Kleku z dvema vodnikoma.
58—59. Pri Goschenen v Švici se je bankir Rudolf Kaufmann s svojo hčerjo ponesrečil dne 3. septembra v planinah.
60. Anglež Betjemann je na Wetterhornu (v Švici) koračil skozi gorsko razpoko; kar seje podrl sneženi most pod njim in se pogreznil v globino. Lahko ranjeni vodnik je hitro izvlekel še nekoliko živega Betjemanna, toda kmalu potem mu je umrl.
61. Na Madritschjochu (3119 m, skupina Ortlerska) — lahka tura iz Suldena v Martelthal — je padel turist Barr iz Berolina ter se hudo poškodoval. Družba turistov ga je pozneje našla in spravila v Zufallhutte in od tam v Schlauders.
62. Na Falkenfluhu pri Thunu (Švica) je gospica Binder iz Genfa padla črez strmo steno in se ubila. Falkenfluh (1040 m) je gorsko letovišče z lepim razgledom.
63. Pri Bolcu je padel oficijal c. kr. vojaškega zemljepisnega zavoda, Pichler, ko je opravljal fotogrametrska dela, in se nevarno poškodoval. Zdaj je že okreval.
64—-65. Pri Domodossoli v Val Vigezzo (Tesinske Alpe v Švici) sta meseca septembra padla brata Alfonzo in Eafaelo Zoin, sina vseučiliškega profesorja v Paviji, raz planino in se ubila.
66. Na Grodnerjochlu je na strmi in mokri trati izpoddrknil stotnik 18. pešpolka, Josip Novotny, in si zlomil nogi. Bil je na vojaškem vajnem potovanju.
67. Na gorski cesti Via Folgaria je posestnik Ciril Goller padel v 100 m globok prepad. Mrtvo truplo so spravili le ob veliki nevarnosti iz prepada.
68—69. V Malniških Turah sta zakonska Franc in Terezija Wallner iz Stalla zmrznila. Našli so ju na Solnograški strani blizu »Eselkahr«.
70. Na Canisfluhu (2047 m) na Predarelskem pri Mellau se je najbrže 19. septembra ponesrečil mladi dijak Nemitz iz Ivolna, ker od tega časa ga niso nikjer našli. Ta vrh slovi po lepi flori.
71. Na Stuhlecku blizu Semernika se je dne 29. nov. ponesrečil Josip Dier z Dunaja, član »Avstr. plan. društva«. V večji družbi je potoval s skiji na omenjeno planino. Pri povratku so ga izletniki pogrešili. Sele 2. dec. so ga našli drvarji blizu ceste v Retteneg na Pfaffu, na južnem pobočju Stuhlecka. Najbrže je obnemogel vzpričo napora in pomanjkanja krepčil ter zmrznil. Tisti dan je razsajal grozen zimski metež. Drug skijevec izmed te družbe si je zlomil nosno kost.
Od navedenih 71 letošnjih nezgodnikov je odšteti 5 oseb, ki so se ponesrečile pri nabiranju cvetic, in 7 neturistov, ker vsi ti niso s turistiko v nikaki zvezi. Ako še pridenemo, da se je 1 najbrže same ugonobil, 8 pa da je ostalo živih, jih preostane le še 50 turistov, ki so se v planinah ubili. Vsekakor jo to še precejšnje število, vendar proti drugim nesrečam pri raznih športih še nikakor preveliko.
Pregledujoč te nezgode, smo opazili, da sta dva turista umrla vsled bolezni, 6 oseb so pokopali plazi ali previseč sneg, 3 so zdrknili raz strme skale, 3 je ubilo padajoče kamenje in ledene klade, 9 se jih je pobilo, ker jim je izpoddrknilo na snegu, pločah ali polzki trati, 4 so ugonobile snežne nevihte in 23 jih je preminilo, ker so padli raz skale, ko so ali stopali neprevidno, ali so sami hodili, ali pa so v megli, nevihti in noči zašli. Na novih ali opasnih potih so se ubili samo 4.
Poučljivo bi bilo, ko bi vedeli, koliko se je ponesrečilo samopotujočih turistov; toda v tem oziru niso sporočila natančna. Približno se jo teh ponesrečilo do 20. Vpoštevati pa je še letošnje za turistiko silno neugodno vreme. Vsled neprestanega dežja so bile ruševine, tratine, ploče in skaline mokre in opolzle. Ni torej čuda, da je marsikateri nerodno ali le nekoliko neprevidno stopajoči turist izpoddrknil in do mrtvega padel.
Dolžnost nam pač veleva, da ob tej priliki slovenskim hribolazcem pokladamo na srce, naj bodo kar najbolj previdni. Turisti, bodite oprezni na snegu, na skalovju, zlasti ob megli ali nevihti! Ne potujte sami nikdar, ali le na manjših turah. Nesrečen padec na najmanj nevarnem mestu te lahko ugonobi, če ni pri tebi človeka, ki bi ti pomagal. Potujoč po krasnih naših slovenskih planinah bodi vsakdo previden in vedno misli, da nesreča nikoli ne spi. Osobito ne bodimo predrzni, kajti pregovor pravi: Kdor predrznost ljubi, se pogubi.
O nevarnostih, ki prete hribolazcu v planinah, pa se jih lahko ogne, priobčimo sčasoma še več člankov.
