Slovenec, 29. marec 1897 (dLib.si)
Število članov je to leto naraslo za 131 novih; – vseh skupaj jih je bilo konec leta 525. Osrednje društvo je imelo: 3 častne člane, 6 ustanovnikov in 272 rednih članov, skupaj 281; Kamniška podružnica: 1 ustanovnika in 12 rednih članov, skupaj 13; Radovljiška podružnica: 1 ustanovnika in 84 rednih članov, skupaj 85; Savinjska podružnica: 9 ustanovnikov in 94 rednih članov, skupaj 103; Soška podružnica: 43 rednih članov.
Z žalostnim srcem se spominjamo ob tej priliki prerano umrlih članov, gospodov: sodnega pristava Franoviča, profesorja Fr. Ser. Gerdiniča, veleposestnika Janeza Hausenbichlerja in notarja V. Rozine.
Osrednji odbor je imel preteklo leto 24 sej, v katerih je rešil 618 vlog in vse važne društvene stvari. — Priredil je pet društvenih izletov: 1: Dne 26. aprila k Sv. Joštu, 2. dne 30. majnika iz Trzina črez Rašico na Črnuče, 3. dne 7. junija na Čatež in Zaplan, 4.. dne 9. julija k slovesni otvoritvi Aljaževe koče v Vratih in 5. dne 10. avgusta k slovesni otvoritvi Triglavske koče na Kredarici. Vsi ti izleti so bili popisani v Planinskem Vestnikn.
Poučno zabavna večera sta bila dva. Pri prvem, to je “Aljaževem častnem večeru” dne 11. novembra je predaval društveni častni član, prečastiti gospod župnik Jakob Aljaž z Dovjega, o turistiki v obče, zlasti pa v Triglavskem gorovju, pri drugem dne 10. decembra pa član radovljiške podružnice, gospod Ljudevit Stiasni, učitelj iz Radovljice, o svojem potovanju po Krimu ob Črnem morju. Obeh večerov se je udeležilo preobilo članov in društvenih prijateljev. Prav odlično občinstvo so zabavali pevci kvarteta “Ilirije”, “Planinskega kvinteta” in društva “Slavca”.
Najvažnejše turistično delovanje osrednjega odbora je bilo l. 1896 v Triglavskem pogorju. Znamenita uspeha te delavnosti sta Aljaževa koča v Vratih in Triglavska koča na Kredarici — obe velikanskega pomena za turistiko. Veliko je društvo žrtvovalo za ti lepi zavetišči, a še mnogo mnogo več bi bilo moralo, ko ne bi imelo pod Triglavom, na Dovjem, skalnate zaslombe. Prečastiti gospod župnik Jakob Aljaž je tisti, ki je opozoril na ti važni postojanki; on je tudi izdelal načrta in vodil vse delo z vrlim Požgancem vred. Neumorno je tudi navduševal domačine in tujce za naši stavbi ter nabiral doneske. Poleg njega imajo pa tudi slavna občinska zastopa na Dovjem in v Zaspu in tudi domačini velikei zasluge za uspeh našega delovanja v tem pogorju.
Društveno glasilo “Planinski Vestnik” se je omililo splošno, ker prinaša res lepe poučne in zabavne sestavite. Priznanja, katera nam dohajajo, so nam najlepše zadostilo za trud in strošek.
Društvo je izdalo l. 1896. tudi brošurico “Rogaška Gora”, Aljaževo sliko in Aljaže v slavnostni spev “Triglav”. Osrednji odbor je najel društveno sobo v “Narodnem domu” v Ljubljani in jo lepo opravil. V njej ima shranjeno knjižnico in arhiv, se shaja v seje ter posluje vsak dan zvečer. Članom so na razpolaganje knjige in časopisi.
Podružnica se je ustanovila preteklo leto samo Soška v Tolminu, ki se že prav krepko razvija na vse strani. Izmed prejšnjih treh spoštovanih podružnic napreduje najugodneje Savinska; postavila in otvorila je tudi dne 5. oktobra lepo Mozirsko kočo na Golčki planini največ s pripomočjo vrlih Mozirjanov. Savinska podružnica deluje res vzgledno. Nje načelnik g: Fr. Kocbek je dosegel z razumnim in pogumnim postopanjem in z vzorno požrtvovalnostjo uspehe, na katere smo po pravici ponosni, uspehe, ki so trdni kakor skala, na kateri stoji njegova sloveča koča na Molički planini. Njegova zasluga je tudi, da sme si častno osvojili prekrasno Logarjevo dolino, in da postavi zadruga Rinka hotel v njej. Slava njemu in podružnici!
Naj omenimo, da je bilo odboru to leto mnogo prebiti; kajti ne samo da je imel silno dela, napadali so ga neprijazni naši nasprotniki v domači deželi po raznih listih ter društvu izkušali škodovati. Nismo jim odgovarjali. Le v “Planinskem Vestniku” in v enem strokovnem nemškem listu smo objavili pojasnilo ter dokazali, da nas je pri vsem delovanju vodila le želja, da bi koristili planinstvu in hribolastvu po Slovenskem in privabili več turistov v našo domovino. Na neutemeljene nasprotne napade so odgovarjali razni merodajni nepristranski tujci, ne da bi jih bil odbor v to pozval. Naše geslo jo bilo in bo: mirno in neumorno delovati in ne brigati se za neosnovane napade nasprotnikov, ki jim je naše društvo trn v peti.
Osrednji odbor si šteje konec tega poročila v sveto dolžnost, da se hvaležno spominja velikodušnih dobrotnikov “Slovenskega plan. društva”. Preobilo jih je, da bi vse tukaj dostojno imenoma navedli. Naj omenimo zahvalno le visoki deželni zbor kranjski, slavno mestno občino Ljubljansko, preblage nabiralce in darovalce za sklad in opravo naših koč, med njimi zlasti požrtvovalna brate Čehe, častna člana preč. gospoda župnika Jakoba Aljaža in gospoda profesorja dr. J. Frischaufa, slavno Dovško županstvo, vrlega Triglavana Požganca, dalje vse, ki so zalagali naš list s spisi in sporočili, zaznamenovali pota ali pri tem delu posredovali, darovali knjige in liste ter druge koristne stvari. Tem in vsem drugim bodi tisočera iskrena zahvala! S srčno željo, da bi nam bili vsi ti dobrotniki in pospeševatelji tudi v bodoče blagohotno naklonjeni, sklepamo poročilo, trdno preverjeni, da bodemo z njih vztrajno in požrtvovalno pripomočjo tudi v bodoče uspešno delovali v korist mile domovine slovenske.
