Planinski vestnik, november 1896
Meseca oktobra t.l. je v osrednjem delu Savinskih planin silno deževalo. Savina je zelo narasla in napravila več tisoč goldinarjev škode, posebno v občinah Lučah in Solčavi. Bile so tri povodnji, namreč 15., 20. in 23. oktobra, kakršnih že ni bilo od l. 1820.
Grozno je bilo gledati, kako je voda tekla črez velikanske skale, ležeče v strugi, kako se je penila in črez večje klade pljuskala. Povodenj je pobrala vse brvi doli do Mozirja; razdrla jezove nad Ljubnim, Lučami in Solčavo, da so dotične struge za mline ostale suhe; odnesla je mnogo zemlje na prodih pri Lučah; izkopala si tu in tam novo strugo ter močno poškodovala novo cesto iz Luč v Solčavo, katero je predlanjskim s pomočjo domačinov zgradil deželni odbor štajerski. To cesto so v Solčavski občini skrbno negovali; veselje je bilo po njej hoditi ali se voziti. In sedaj! Voda je razrušila oporne zide (škarpe) povsod tam, kjer so bili slabo ali samo na videz napravljeni. Ob ovinkih, koder voda najmočneje udarja, so škarpe ostale skoraj nepoškodovane, na manj nevarnih krajih pa jih je odnesla, ker so bile površno narejene. Pri Tebrskem in Belšakovem mostu je poškodovala končno obzidje, da bi bila lahko prišla oba v nevarnost. Pod Iglo se je odkrhnila cesta, da je sedaj komaj 1 m široka ter je ustavljen promet. Predrzni vozniki polože tod desko, izprežejo voz in ga samega vlečejo črez, da gre eno kolo po deski; na drugi strani zopet vprežejo, blago pa preneso. Pred Solčavo je voda odnesla ceste nad 120 m in si je tam napravila posebno strugo. Njivo in nekaj travnika g. župnika je zasula s prodovino in tudi z debelim kamenjem. Za Solčavo je zopet vzelo kos ceste, da je prišla skoraj neka hiša v nevarnost; rešili sojo s tem, da so posekane smreke položili v vodo in jih z železjem pritrdili ob bregu, da voda ni več prsti jemala. Brv, koder si hodil k Sv. Duhu, je odneslo. Ako je hotel zdaj iti kdo v Logarjevo dolino, je moral kreniti takoj za Solčavo po nerodni brvi na levi breg in se tam plaziti po strminah in ob vodi do mesta, kjer je stala omenjena brv. Tudi v Logarjevi dolini se je poznala povodenj.
Med Piskernikovo in Plesnikovo hišo je tekel močen potok po njivah in travnikih, da še črez nisi mogel. Pokazalo se je mnogo vrelcev, ki pa zopet usahnejo. Tudi v Matkovem Kotu je voda pobrala brvi in jezove, v ozki soteski proti Logarjevi dolini pa škodovala potu in kolovozu. Pri Olševniku se je zemlja sesedla blizu gospodarskega poslopja, in pokazal se je nov močen vrelec.
Struga Savine je na mnogih krajih postala za 1 m globočja. Vožnja po Savini, kakor se je vršila pred zgradbo nove ceste, je sedaj nemogoča, kakor tudi ne moreš z vozom s ceste v vodo ali nazaj. Ako bi se kedaj le en del ceste poškodoval, je ves promet med Lucami in Solčavo ustavljen.
Obe prizadeti občini sta prosili oblastev pomoči; kajti žrtvovali sta popred za napravo ceste toliko, da zdaj popravila sami ne zmoreta. Želeti bi bilo, da bi štajerski deželni odbor popravil cesto; saj je njegov inženir največ zakrivil, da so se slabo napravljeni obzidi razrušili, ker se ni oziral na nasvete domačinov, katerim je Savina gotovo bolje znana nego tujemu strokovnjaku.
