Savinjski vestnik, 3. februar 1951
Zadnje čase so se v obližju Korošice vrstile take nesreče, da nekatere obhaja strah že ob samem imenu. Poglejmo, kaj je na stvari.
Korošica je bila zadnji dve zimi naša najvišje ležeča postojanka, ki je bila odprta tudi pozimi. Dostop iz Bistrice, iz kamniške strani čez Belo in Presedljaj je ob večjem snegu na dveh krajih kočljiv, pod Presedljajem in takoj nad Presedljajem pri Žegnanem studencu do vrha Mežice. Pri dobrih snežnih razmerah sta obe mesti za opremljenega človeka (dereze, cepin) ne pomenita nič posebnega. Pot je markirana na planem tudi z zimskimi markacijami. Iz Luč drži sicer daljša, a še varnejša pot čez Planico in Vodole na Inkret čez Pasje trave in Čmerikovec na Koroško sedlo. V dobrih snežnih razmerah je ta pot popolnoma zanesljiva, v globokem snegu pa seveda prete plazovi že v gozdu nad Kladjem, na planem pa nad Vodolami, preko Inkreta, skoro vso pot.
Pravilo za vsakega resnega planinca je: ne hodi na Korošico, če je dalj časa snežilo. Počakaj doma vsaj tri dni. Prisiliti se ne da nič. Posebno velja to za take zime, kot je bila lani in še bolj letos, ko je sneg ogromen. Mladina po nepotrebnem govori o krizi zimske alpinistike, ker jo je zapeljala lahka zima leta 1947 in 1948. Zima izpreminja naravo in stopnjo težav. Lanska nesreča v plazu na Inkretu je bila v našem listu že obravnavana. Družba ne bi smela na pot, če pa je že šla, bi bila morala iti v »vojaško« strogem razporedu, paziti bi morali drug na drugega, plaz bi smel odnesti kvečjemu eno žrtev. Isto napako je naredil oskrbnik Derganc. Snežne mase so morale biti strašno labilne, strmina na Vežici pa je zrela za plaz (40º), ki je lahko sprožil še sneg pod Konjem.
Nesreča dijaka Aplenca je tipična. Mlad, zanesen, za naravne lepote vnet človek si brez posebne strokovne priprave upa na dokaj resno zimsko turo. Slaba oprema, slabi čevlji, na rami smuči, slaba orientacija, neizkušenost in nesreča je tu, ne zaradi objektivnih, temveč zaradi subjektivnih vzrokov. Obračajmo okoliščine kakorkoli, vse nesreče je zakrivila nevednost, neizkušenost, predrznost, preveliko zaupanje vase. Zato ne bomo po vsem tem oklepali, da je Korošica nevarna sama po sebi. Je in ostane ena naših najlepših, najprijetnejših postojank, primerna za visokogorski smuk in zimsko alpinistiko, toda ne v vsakem vremenu in ne za nedeljski izprehod. In tudi ne za vsakogar. Pretehtaj svoje sposobnosti in svojo opremo, poglej na vreme in — dobro srečo!
