Ljudska pravica, 21. januar 1951
Že drugič v tem mesecu se je pripetila nesreča na Korošici. Poročali smo že, da je oskrbnika koče zasul plaz, sedaj smo prejeli novo sporočilo o nesreči, ki se je pripetila 18. jan. in ki je zahtevala smrt 16-letnega dijaka Martina Aplenca.
Družbica sedmih dijakov iz gimnazije pri Sv. Jakobu v Ljubljani, med katerimi sta bila tudi pokojni Aplenc in Nevenka K., je nameravala izkoristiti semestralne počitnice za smučanje. Za svoj cilj so si izbrali Veliko Planino. So se pa pozneje premislili in odšli proti Korošici. Pot je dolga in zasnežena in ob 4 popoldne so prišli na pobočje nad sedlom Presedljajem, kjer preči pot veliko strmino, ki se končuje v prepadnih grapah in žlebovih s skoki v dolini Lučke Bele. Tu so se zaradi bližajoče se noči, snežnega meteža in splošne utrujenosti vrnili toda na strmem snegu je Aplencu in Nevenki spodrsnilo in izginila sta preplašenim sošolcem izpred oči. Ti se za svoja tovariša niso potrudili, da bi skušali ugotoviti vsaj to, kje ležita, ali sta mrtva, ali mogoče samo polomljena in bi potrebovala pomoč, ampak so naglo sestopili v dolino Kamniške Bistrice.
V Kamniški Bistrici so se pa slučajno nahajale tri reševalne ekipe, iz Jesenic, Kranja in Ljubljane, ki so iskale zasutega Drganca. Reševalci so takoj, ko so izvedeli o nesreči odšli ob 10. uri zvečer proti Korošici z vso reševalno opremo. Ob 1. ponoči so prišli na Presedljaj. Noč je bila oblačna in rahlo je snežilo. Na njihove klice se je odzvala Nevenka, globoko v dolini proti Lučki Beli. Ob 2. uri zjutraj 19. januarja so reševalci prišli do obeh ponesrečencev, ki sta bila 600 m nižje pod potjo s katere sta zdrsnila. Martin Aplenc je ležal na snežišču pod strmo, s skalnimi skoki prekinjeno grapo mrtev, z zdrobljeno lobanjo. Nevenka pa je sedela v zatišju pod skalo, 10 m proč od njega.
Pogumna deklica si je s svojo vzdržljivostjo rešila življenje. Ko se je zbudila iz prve omotice po padcu, je videla, da leži poleg mrtvega tovariša s katerim sta padala in drsela okoli 600 m globoko. Zlezla je v zavetje pod skalo in sklenila, da počaka jutra. Kljub hudim poškodbam po obrazu in glavi ni izgubila duha. Seveda je vprašanje, če bi vzdržala hud mraz jutranjih ur, kajti ko so jo reševalci našli, je imela noge že brezčutne in le z močno masažo so jih ji rešili zmrznjenja. Ko so jo okrepčali s toplim čajem, so začeli s transportom obeh ponesrečencev v Bistrico, ki je trajal vso noč do šeste ure zjutraj.
Gorska reševalna služba nadaljuje sedaj z iskanjem Derganca. Moštvo gorskih reševalcev nadaljuje s sondiranjem plazu pod Presedljajem, kjer verjetno leži zasuti Derganc. Vendar je možnost, da ga najdejo, precej majhna, ker je plaz dolg čez 1 km in širok tudi po 40 m. Množina snega je ogromna in če upoštevamo, da je treba s sondami preiskati vsako četrt kvadratnega metra, vidimo, da so možnosti zelo majhne.
Vse zimske izletnike in smučarje pa ponovno opozarjamo, da so gore pozimi nevarne. Brez nakovanih čevljev ali derez, brez poznavanja zimskih razmer nikar ne podvzemajte izletov, ki se tako hitro spremene v tragedije, ki jih ne bi bilo treba.
