Nadja Fajdiga (1926 – 1989)

Nadja Fajdiga (1926-1989)
Foto: arhiv družine Bulat (tudi knjiga Sfinga)

slovenska alpinistka, * 4. junij 1926, Kranj, † 12. november 1989, Ljubljana

Alpinistka, ki (praviloma) ni (rada) plezala kot prva v navezi

V deželi pod Alpami, kjer kar radi posplošimo izjemne posameznike, velja povedati, da je bila Nadja Fajdiga med letoma 1956 in 1964 med vodilnimi svetovnimi plezalkami. Preprosto ni se zadovoljila s tem, da je prva pod Triglavom, želela je biti najboljša v Dolomitih v Alpah. S svojimi vzponi je presegla vse slovenske alpinistične sodobnike.
Nadja je kot prva ženska premagala najtežje smeri v Julijskih Alpah, vključno s steno Travnika, Zajedo Šit in Čopovim stebrom. Poleg tega je plezala stene v Veliki Cini, Lalidererju in Civetti.
Ko so se odprle meje, je postala prva ženska, ki je preplezala najtežjo smer v Dolomitih (Cima Su Alto) ter tedaj najzahtevnejši granit v zahodni steni Druja. Vzdržljivost je dokazala med plezanjem na Grands Charmoz, ko v poslabšanju vremena ni odnehala in peti dan je bila Nadja na vrhu. Poleg izjemne tehnike in vzdržljivosti je presegala soplezalce po volji in razgledanosti.
Kljub neuspehu na Eigerju je kot prva ženska preplezala severno steno Matterhorna. Na tisti dan je bilo v steni šest plezalcev, enega je ubilo kamenje, drugemu zlomilo hrbtenico.
Nadjo Fajdigo so cenili po vsem alpinističnem svetu. »Lexikon der Alpen« ji je posvetil največ prostora med vsemi slovenskimi alpinisti, povabili so jo tudi na obletnico prvega vzpona na Everest. Sodelovala je pri srečanjih alpinistk RHM …

Nadja Fajdiga (1926-1989)
Foto: arhiv družine Bulat

V normalnem življenju je že kot gimnazijka sodelovala v NOB, diplomirala kot inženirka elektrotehnike, vodila obsevanje rakavih bolnikov ter aktivno prevajala iz nemščine, angleščine, francoščine in ruščine.

Kot je v nekrologu (še) zapisal njen dolgoletni soplezalec Ante Mahkota (s katerim je imela Nadja tudi hčer), je ko sta zadnjič govorila, brala Mazeaudovo »Goro za golega človeka«. Ob knjigi je dvomila, da so tisti, ki živijo in umirajo v gorah, »polni plemenitosti, kakršno srečujemo le pri možeh in pri svetnikih«. Skozi čas pa smo se naučili, da se, ko padaš v prepad, čas ustavi.

One comment

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja