Delo, 4. februar 1980
Največ nesreč v gorah se pripeti zaradi slabe telesne pripravljenosti in pomanjkljive opremljenosti – Pomembna pomoč helikopterjev
KRANJ, 3. februarja
Lani so gorski reševalci prinesli z gora 22 mrtvih, več deset ranjenih planincev pa so rešili in pripeljali v dolino s helikopterji RSNZ. Na smučiščih so pomagali več sto smučarjem, ki so si zlomili noge. Lani je umrlo v nesrečah deset alpinistov. Trije v domačih, sedem alpinistov v tujih gorah.
Komisija GRS pri Planinski zvezi Slovenije je te dni obravnavala nesreče v slovenskih gorah. Analiza naj bi pomagala odpraviti ponavljajoče napake in s tem zmanjšati nesreče v gorah. Med vzroki nesreč je še vedno veliko zdrsov. Precenjevanja sposobnosti, včasih celo lahkomiselnost, slaba opremljenost in premajhna vzdržljivost posameznikov, ki pretiravajo s hojo, so prav toliko pogosti vzroki nesreč.
Lanski primeri iskanj in nesreč otrok, ki so bili na organiziranih izletih, razkrivajo pomanjkljivosti. Učitelji sami ne zmorejo zagotoviti varnosti pri velikem številu otrok. Odgovornost organizatorjev takih izletov bo treba zaostriti. Člani komisije za alpinizem so že razčlenjevali vzroke nesreč. Ugotovili so, da je vprašanje varnosti najbolj pereče. Vsi še vedno ne povedo, kam so namenjeni ne pozanimajo se za vremenske napovedi, tuje gore obiskujejo slabo pripravljeni in neorganizirano, poleg tega pa niso zavarovani za morebitno reševanje. Lani je bilo v tujini približno 100 alpinistov, zavarovala se je le slaba polovica. Na pobudo komisije za alpinizem je sprejet predlog za obvezno enotno zavarovanje alpinistov.
Reševanja v slovenskih gorah pa si danes brez pomoči pilotov-reševalcev-letalcev ni mogoče zamisliti. Miličniki so v zadnjih dveh letih sodelovali pri 180 akcijah reševanja in iskanja ponesrečencev v gorah. Piloti so v tem obdobju 38 krát pomagali reševati življenja v gorah.
Seveda je pomoč helikopterjev, ki na kraj nesreče hitro pripeljejo opremo in reševalce, ključ za hitre in uspešne akcije. Največkrat odločajo minute, ko gre za življenje. Z novim, močnejšim helikopterjem, ki bo kmalu pristal na Brniku, bodo reševalci postali še učinkovitejši. Več kot deset reševalcev je že usposobljenih za reševanje in delo s helikopterjem RSNZ.
Lanska analiza vsebuje tudi podatke o več reševanjih čeških alpinistov v Vratih. Mojstranški reševalci so nekajkrat morali v smeri severne Triglavske stene pomagati navezam, ki so zašle oziroma omagale – k sreči ni bilo mrtvih, alpinisti so bili le laže ranjeni, prezebli in sestradani.
S spoštovanjem gora, dobro opremo in primerno telesno pripravljenostjo bodo planinci lahko sami največ prispevali, da bo gorska statistika letos vendarle ugodnejša.
MIRKO KUNŠIČ
