Za primer reševanja na tujem
Izvršni odbor PZS je podprl predlog Komisije za alpinizem, naj bi v prihodnje vsi aktivni člani AO ter AS pri registraciji prispevali po 100 din v sklad za pomoč pri plačilu računov za reševanje v tujih gorah. Ta sklad je bil ustanovljen že pred leti po dramatičnem reševanju v Piz Badile in je že večkrat odločilno prispeval, da terjatve tujih RGS niso zaman prihajale na PZS. Račune, ki kaj hitro znesejo nekaj desettisočakov posamezniki težko plačajo, saj so prizadeti navadno mladi ali celo nezaposleni. Pa tudi vodstvo tujih GRS račune uveljavljajo prek konzulatov in jih preprosto naslavljajo na PZS.
Seveda so tudi zadnja leta alpinisti pred odhodom v tuje gore vplačevali v ta sklad, toda zaradi nepoznavanja predpisov so vplačila tudi izostala ali pa prizadeti niso izpolnjevali kakega drugega določila Vodstvo solidarnostnega sklada pa je bilo potem pred dilemo: pomagati ali ne? Tega v prihodnje ne bi smelo biti več (možnost sodelovanja s skladom imajo seveda tudi neplaninci, ki se odločijo za vzpone v tujih gorah), čeprav bo novi pravilnik, ki naj bi ga sprejel GO PZS aprila letos, terjal tudi veliko mero discipline, predvsem pri najavljanju tur. Vsaj okvirno pa bo predvidel tudi maksimalni in minimalni znesek, s katerim bi sklad lahko sodeloval pri krit- ju stroškov.
Prva tuja naveza v Vratih
Odnos tujih planinskih oz. alpinističnih organizacij (posebno na vzhodu od zimskega alpinizma postaja vedno bolj načrten. (Za nas to žal še ne velja). V domačih gorah se seveda ukvarja z njim vsak tudi sam in v okviru svojih možnosti, na tuje pa odhajajo že kar male odprave in to večinoma dalj časa planirane. Za letošnjo zimo so se k nam za sedaj napovedali alpinisti iz ČSSR in Madžarske, menda pa pridejo tudi Poljaki.
Kot prvi so v četrtek pripotovali Miroslav Bien, (26), Petr Némec (25) in Jiří Pelikán (27) iz Jablonca. Prva dva sta bila pri nas že marca 1978, v skupini štirih češkoslovaških alpinistov, ki so kljub nemogočim razmeram skušali preplezati Peternelovo smer v Steni. Tudi sedaj imajo enak namen in če bo šlo po sreči, bi vzpon podaljšali do vrha stene, seveda najraje po Čopovem stebru. Kot drugi cilj pa so navedli Direktno v Stenarju. Na voljo pa imajo 21 dni.
Četrta ponovitev Bobnarja
Marjan Kregar, Dušan Podbevšek, Bojan Pollak in Franc Vetorac (vsi AO Kamnik) so v ponedeljek ponoči opravili (13) četrto ponovitev Bobnarja v JZ pobočjih Brane, sestopili pa so po Bosovi grapi. Spodaj so imeli se kar v redu razmere, zgoraj pa izredno slabo.
Plazovi so za sedaj prizanašali
Pavle Šegula je pred 14 dnevi zapisal, da so tudi letos že znani primeri, ko so plazovi povlekli s seboj planince, pa se je potem vse srečno končalo. Novice (seveda neuradne, ker se s tem nihče ne hvali, podatki pa so že kako pomembni za boljše poznavanje belih smrti) o takih dogodkih pa se še kar množe. Samo letos je menda plaz že odnesel najmanj devet obiskovalcev gora, med njimi seveda daleč največ alpinistov. Zanašanje na srečo ne pomaga! Svetujemo lahko ponovno le vse preventivne ukrepe in seveda trezno presojo, kdaj je pri turi še smiselno vztrajati, sicer bomo tudi letošnjo zimsko sezono presegli kak črni rekord.
Zimski alpinistični tečaj
Komisija za alpinizem bo priredila zimski alpinistični tečaj na Komni od 29. marca do 5. aprila. Razpis za vodje in inštruktorje ter seveda tudi tečajnike bodo v kratkem dobili vsi AO ter AS, ker se bodo tečaja lahko tokrat udeležili le člani le-teh. Prijavi morajo priložiti še opis dosedanje planinske (in alpinistične) dejavnosti, izpolniti prijavni list, tečajniki pa morajo ob pomoči PD vplačati tudi 2200 din (tretjino stroškov krije KA PZS). Obvezna bo tudi smučarska oprema.
Občni zbor AO Nova Gorica
V petek 18. januarja je imel AO pri PD Nova Gorica v koči na Trstelju 3. redni občni zbor, na katerem so imeli kaj povedati. V lanskem letu je namreč 15 aktivnih članov opravilo kar 383 ur ali 25 na posameznika. Med alpiniste so sprejeli tri pripravnike. tako da jih je v AO sedaj že enajst (toda dva bosta okrepila Solki AO). Izvolili so tudi novo vodstvo. Načelnik bo poslej Peter Podgornik, pomagala mu bo Tamara Likar, gospodar odseka pa je Milan Velikonja.
Vzponi v Paklenici
Darko Juhant (Kamnik) in Tomaž Groboljšek (Akademski OA) sta 16. januarja v Anić kuku preplezala novo smer – Zgrešeno: IV+, 100 m. Poteka po ploščah in počeh desno od Vučidolove smeri (št. 91).
Iztok Tomazin pa je bil v Paklenici kar sam. 26. in 27. januarja je opravil skupno kar 11 solo vzponov. V Anica kuku tudi novo – Miško: -V/III-IV. 150 m. Poteka po stebru desno od Sažete smeri. Izmed ponovljenih smeri pa velja omeniti Akademsko, Centralne kamine (obe v Anića kuku). Kamniško in Polletno v Visoki Glavici, saj gre za ene prvih solo ponovitev. Po vrnitvi je Tomazin (29. januarja) opravil še prvo zimsko ponovitev Smeri ob zajedi (spodaj 40-50 st.. zgoraj III, 450 m) v S steni Begunjščice, sestopil pa je po Lenuhovi smeri. Razmere so bile slabe, udiralo se je do kolen.
Črnučani v Ospu
V petek 25. januarja sta Zoran Radetič in Gregor Pinter ponovila staro smer v Ospu (spet preplezljiva je menda od novega leta). Tomo Gosar in Danilo Patarčič pa sta istega dne preplezala Gobo.
30 kandidatov za Lhotse
Komisija za odprave v tuje gore PZS je na zadnji seji ugotovila, da se je ob drugem razpisu prijavilo za odpravo v južno steno Lhotseja (8501) m) natanko 30 kandidatov in da so med njimi tudi že vsi potrebni profili (poleg kategoriziranih alpinistov tudi zdravnik, psiholog in kuhar). Za vodjo kandidira Aleš Kunaver. Žal pa še vedno ni potrdila PZ. Jugoslavije, da se odpravi prizna naziv jugoslovanska, zato tudi še ni bilo razpisa drugih republikah. Koordinacijska komisija za ekspediciji se namreč še ni sestala.
Zanimiv trekking v Peru
V 24 dneh na Machu Picchu in na Piscu v osrčju Cordillere Blance
LJUBLJANA- Planinsko društvo Ljubljana-matica vsako leto organizira visokogorske izlete v tujino, letos pa je v svoj program uvrstila tudi trekking v Peru povezan z obiskom svetovno znanega Macha Piccha in vzponom na 5800 m visoki Pisco v Cordilleri Blanci.
Udeleženci bodo odšli na pot 15. ali 22. junija, vrnili pa se bodo 9. ali 17. julija. Z letalom bodo potovali v Limo, glavno mesto Peruja, od koder bodo takoj odšli naprej v Cuzco. Od tam pa bodo nadaljevali z železnico približno 100 km v dolino Urubambe, nato pa peš po znanem Inka trail do Machu Picchu do katerega je tri dni hoje. Sledil bo še obisk termalnih vrelcev Aguas Calientes in nato povratek v Cuzco in Limo.
Drugi del trekkinga bo vodil iz Lime v Huaraz in naprej do Lagune Llanganuco, od kader bodo nadaljevali peš proti naslednjemu cilju Piscu -5800 m, ki je prav v samem osrčju Cordillere Blance.
Velebitski smuk
Velebitski smuk je ena redkih smučarskih prireditev (nekoč dokaj razširjenih v okviru planinske organizacije) na neurejenih terenih, ki se je zadržala do danes. Na zadnjem, ki je bil 26. januarja je 500 m dolgo progo od Tomislavovega doma do žičnice (Medvednica) najhitreje presmučal Danijel Burić, član PDS Velebit, med dekleti pa je bila najboljša Jagoda Večerina. Bilo je 40 tekmovalcev.
Zimska alpinistična šola
Letos je AO Željezničar iz Zagreba priredil Zimsko alpinistično šolo (od 16. I. do 3. IV.), ki jo vodi Vladimir Mesarić. Že na prvi turi je bilo 20 udeležencev in med vzponom na Klek (1182 m) so jih inštruktorji seznanili z osnovami gibanja v gorah pozimi. Predavanja pa imajo v društvenih prostorih (Trnjanska 5b) vsako sredo ob 19. uri.
Ko so se tečajniki vzpenjali na vrh Kleka, so Davor Butković, Tin Ilakovac in Pavle Vranjican (Vsi AO Zagreb-matica) preplezali JV steno v območju Cepinaške smeri. Imeli so zelo težke razmere, mestoma se jim je udiralo tudi do pasu, ponekod pa led.
Visokogorska smuka na Komni
PD Ljubljana matica pripravila zanimiv program turnih smukov
LJUBLJANA – Planinsko društvo Ljubljana matica je za letošnjo pomlad pripravilo zanimiv turno smučarski program.
V sodelovanju s turistično agencijo Globtour je pripravilo v mesecu marcu in aprilu osemdnevno bivanje na Komni povezano z vsakodnevnimi turnimi smuki.
Pripravljena sta dva termina, in sicer prvi od 22.-29. marca in drugi od 5.-12. aprila 1980.
Udeleženci bodo razdeljeni na skupine (7 udeležencev in 1 vodnik) in bodo glede na njihove sposobnosti vsak dan pod strokovnim vodstvom opravili lažjo ali težjo turno smučarsko turo. Turne smučarje bo pot vodila na Lanževico, Kal, Sedmera jezera, Krn…
Večere bodo prireditelji popestrili s predavanji in diapozitivi na teme nevarnosti v gorah, turno smučarska oprema, Himalaja in podobno. Program in podrobnejše informacije so na voljo v društveni pisarni PD Ljubljana matica, Miklošičeva 17 in v poslovalnicah Globtourja.
Uspehi ob jubileju kranjskih planincev
PD Kranj, ki ima skoraj štiri tisoč članov, slavi 80-letnico – Velik prispevek društva pri gradnji planinskih objektov
KRANJ – Planinsko društvo Kranj, ki je s skoraj 4000 člani eno najmočnejših pri nas, po vsestranski in uspešni dejavnosti pa prav tako med prvimi, praznuje 80-letnico delovanja. Visoki jubilej slavijo s pomembnimi delovnimi dosežki ter uspehi na športnem, rekreativnem, organizacijskem in drugih področjih, ki so jih dosegli v zadnjih petih letih.
Društvo ima veliko zaslug za to, da postaja planinstvo ena najmnožičnejših rekreativnih dejavnosti prebivalcev kranjske občine. To so med drugim dosegli z rednimi organiziranimi množičnimi pohodi v gore. Kot ocenjujejo, skoraj vsak drugi kranjski občan hodi v hribe ali vile v gore.
Kranjsko društvo pa je veliko napravilo tudi za to, da bi bili vrhovi Kamniških Alp in Karavank kar najbolj dostopni in privlačni za številne obiskovalce. Se posebno pomembni so trije objekti, ki so jih zgradili oziroma obnovili v zadnjih letih. Planinski dom na Ledinah, ki hkrati služi tudi kot poletni smučarski center, je odprl večje možnosti za planinarjenje v Skuti in sosednjih vrhovih Kamniških Alp. Obnovljena domova na Krvavcu in Kališču pod Storžičem pa prav tako pomenila veliko pridobitev za ljubitelje hoje v gore.
Nič manj pomembno ni urejanje planinskih poti. V zadnjih letih so uredili 15 novih in obnovili 17 starih poti, oziroma skupaj kar 200 kilometrov. S povezavo posameznih vrhov v Gorenjski partizanski poti in Kranjskih vrhovih pa so še spodbudili zanimanje za planinske ture. Le-te pa skušajo tudi povezati s tradicijami NOV z organiziranjem ali sodelovanjem pri spominskih pohodih in drugih manifestacijah.
V zadnjem obdobju se je PD Kranj organizacijsko utrdilo in razširilo po delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih v kranjski občini. Tako ima matično društvo sedaj kar 32 sekcij, s katerimi dobro sodeluje.
Pomemben del dejavnosti je preventiva, ki jo med drugim skušajo uveljaviti ob pomoči več kot 200 gorskih stražarjev. Ko pa je za preventivo pri vzponih v gore že prepozno, morajo v akcijo pogosto gorski reševalci. S temi v Kranju niso v zadregi saj imajo močno ekipo izkušenih članov postaje gorske reševalne službe.
Prav v vrhu med našimi planinskimi društvi je kranjsko med drugim po uspehih svojih alpinistov. Že to, da sta bila prva Jugoslovana na Everestu Kranjčana ter udeležba kranjskih alpinistov v drugih himalajskih odpravah potrjuje tako oceno. Ob tem pa so Kranjčani organizirali tudi več uspešnih samostojnih odprav v druga gorstva.
Pri prikazu obsežne dejavnosti PD Kranj ne bi smeli izpustiti založniške dejavnosti, saj so med drugim izdali prvi tipiziran plezalni vodnik Ravenske Kočne. Precej vneto skrbijo za povezavo z drugimi planinskimi društvi in v ta namen so se pobratili kar z devetimi planinskimi društvi iz vseh naših republik, s katerimi si redno izmenjujejo obiske.
Po vsem tem, ko so nekako zaokrožili investicijsko dejavnost in ko so se organizacijsko utrdili ter preverili svojo zasnovo celotnega delovanja, se bodo člani kranjskega planinskega društva v prihodnje lahko še bolj posvetili svoji osnovni dejavnosti in bo- do tako še močnejši spodbudnik pri nadaljnjem razmahu planinstva pri nas.
LADO STRUŽNIK
