Mokrine: tudi hitra pomoč zdravnikov je bila zaman

Delo, 31. januar 1992

Ob štirisedežnici Trögl so umrli štirje Ljubljančani, še devet smučarjev pa je bilo ranjenih

NA PRIZORIŠČU NESREČE – Novinarji si ogledujejo nosilec, s katerega se je snela jeklena vlečna vrv. Foto: Mirko Kunšič

MOKRINE, 30. januarja 1992
Smrt štirih Ljubljančanov je pretresla avstrijsko javnost. Posebne komisije ugotavljajo vzroke, ki so včeraj popoldne na Mokrinah, smučarskem centru na višini 1500 m, pripeljali do tragedije na štirisedežnici Trögl. Iz še nepojasnjenega vzroka se je nosilno-vlečna vrv snela z osmih tekalnih kolesc devetega stebra.
Žičničarji in tamkajšnji gorski reševalci so odpeljali v šmohorsko mrtvašnico zakonca, 50-letno Metko Jug in njenega leto dni starejšega moža Ludvika Juga iz Ljubljane, 51-letnega Bogdana Grabnerja in 50-letno Kristino Perenič, oba prav tako Ljubljančana. V trenutku, ko so se peljali s štirisedežnico proti vrhu smučišč na Mokrinah se je pri devetem stebru naprave iztirila vrv, nihanje pa je povzročilo tragedijo. Niti takojšnja zdravniška pomoč ni pomagala.
Piloti treh helikopterjev so najprej prepeljali na šmohorsko reševalno postajo in v tamkajšnjo bolnišnico dva hudo ranjena smučarja. Trinajstletno Špelo Šebenik iz Ljubljane in 63-letnega Ernsta Grölla z Bavarskega. Drugi: 4-letni Darko Petrič, 49-letni Leopold Jeras, 48-letni Igor Stupica, 50-letni Leopold Pavlin, 41-letna Tatjana Demšar in dva nemška državljana, 52-letna Hanelore Fürst Sandner in 61-letna Rosemarie Gröll, so bili ob padcu s sedežev laže ranjeni. Popadali so v celec.
Trenutno je na Mokrinah, center uspešno obratuje že 30 let, skoraj 300 Slovencev ali desetina vseh gostov v tem koroškem smučarskem centru blizu meje z Italijo.

Na Mokrinah vlada zmeda, smučarji, pretreseni ob tragediji, odhajajo

MOKRINE, 30. januarja 1992
Nihče si ne upa napovedovati, kako bo tragedija Ljubljančanov na Mokrinah vplivala na sam kraj in ogromen žičniški sistem v Avstriji. Tudi zato so njihovi najbolj odgovorni posamezniki izredno zainteresirani, da ugotovijo vzrok iztirjenja nosilno vlečne jeklenice in široki javnosti še pred njihovimi zimskimi počitnicami povedo vse o varnosti žičniških naprav.
Tehnični vodja firme Doppelmayer, dipl. ing. Christoph Hinteregger je med drugim dejal, da so z njihovimi napravami brez nesreč zvozili že 240 milijonov potnikov.
Zastopnik zveznega ministrstva dr. Moyzisch je bil s komisijo pod devetim stebrom. Povedal je, da vlečno nosilna jeklenica pri iztirjenju z osmih tekalnih kolesc ni nalegla na varovalko. Zakaj naj bi odpadlo eno od teh kolesc, bo odkrila preiskava. Dele naprave bodo rentgenizirali in nato pripravili uradno poročilo. Vseeno pa vlada v vodstvu tamkajšnje turistične družbe, ki gospodari s sistemom vlečnic in žičnic na Mokrinah, zmeda. Res je, da so imeli vse zavarovano za 100 milijonov šilingov, toda veliko bolj jih skrbi, kako bo ta tragedija, ki jo resnično obžalujejo, vplivala na sezono.
Tisti, ki so bili kakorkoli prisotni pri včerajšnji nesreči, danes pospravljajo prtljago in večina jih odhaja domov, v Slovenijo. Pretreseni ne morejo dojeti zvoka, strahotne moči, ko je zanihala in se sprostila 38 milimetrov debela jeklenica in katapultirala smučarje po bregu, na sidra bližnje vlečnice in po strmem bregu. Tudi osmošolka Špela Šebenik je že v domači oskrbi.
Zjutraj nam je v urgentnem oddelku bolnišnice Šmohor Špela Šebenik povedala, da je dogodek doživela kot moraste sanje, za katere si želi, da ne bi bile resnične. S prijateljico Majo in bratom Luko so se peljali s štirisedežnico, ko se je zgodilo. Špela, učenka osnovne šole Trnovo, se dogodka ne spominja. Prijatelja, ki sta imela več sreče kot sama, sta ji ga pomagala rekonstruirati. »Maja je pristala v celcu, Luka se je ujel s smučko za sedež žičnice in so ga kasneje spravili na tla reševalci, Špela pa je nezavestna obležala. Spominjam se, kako so me s platnenimi nosili spravili do helikopterja. Upam, da bom kmalu vse pozabila,« pravi Ljubljančanka, ki je bila s starši že večkrat na Mokrinah.
Najbolj sta Mokrine zagotovo poznala zakonca Grabner. Tokrat sta prišla s sinom že triindvajsetič, da preživita teden brezskrbnega smučarskega dopusta. Bogdan je pri padcu umrl. Tudi drugi ponesrečeni so pravzaprav iz njihove »klape«.
Tudi njihovi znanci odhajajo – v dolino in domov. Nekaj časa ne bodo mogli dojeti tragedije. Ta je prizadela tudi tamkajšnjega okrajnega glavarja, dr. Ziegfrieda Krattnerja, ki je že včeraj skušal narediti kar največ za vse, ki jih je prizadela nesreča. Po izjavah odgovornih na žandarmeriji v Šmohorju take v Avstriji ni bilo.
Preiskava bo tudi ugotovila, v kolikšni meri je križišče štirisedežnice in (pod njo, pri devetem stebru) vlečnice vplivalo na takšno tragedijo, ko je smučarje vrglo s sedežev. Prav tako bo prav kmalu znan odgovor, v kolikšni meri je na nesrečo vplival človeški in tehnični »faktor«. Preiskovalci so natančni in, kot smo slišali, bodo nalogo opravili korektno. In prav tragedija naj bi dolgoročno povečala varnost prevozov z žičnicami.

MIRKO KUNŠIČ

Ne bi se smelo zgoditi!
DUNAJ, 30. januarja (Reuter)
Avstrijski strokovnjaki za smučarske žičnice in vlečnice so vsi zbegani zaradi nesreče, ki je na smučarskem kompleksu v Mokrinah zahtevala štiri smrtne žrtve in več ranjenih. Kot zatrjujejo, imajo v Avstriji izredno stroge varnostne standarde, kar je potrdil tudi Ewald Böhler, zaposlen pri podjetju Doppelmayr, ki je nesrečno štirisedežnico zgradilo. Povedal je, da je bila opremljena z varnostno napravo, ki mora v vsakem primeru »ujeti« nosilno vrv, če se ta sname s kolesa.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja