Odmevna oddaja Gore in ljudje
Marjeta Keršič-Svetel ustvarila nekaj več kot splet zanimivosti iz planinskega sveta
Čeprav dan ni bil najbolje izbran (počitnice, predvsem pa začetek vikenda), ura pa malo pozna, je v petek 31. januarja oddajo Gore in ljudje, ki se je na drugem programu TVS začela ob 21.40, po vsem sodeč gledalo veliko ljudi. Uredništvo razvedrilnega programa je vodstvo zaupalo Marjeti Keršič-Svetel, ki je zbrala vrsto odličnih sodelavcev, Kamničani so svoje primaknili z odprtjem koče na Kamniškem sedlu in oddaja je naletela na ugoden odmev.
Dolgo časa smo želeli, da bi vodstvo TV prisluhnilo željam planincev in alpinistov, da bi nam vsaj občasno prikazali kaj več o življenju v gorah. Tako kot je ponekod po svetu že tradicija.
V oddaji Gore in ljudje je bilo prikazano marsikaj, od aktivnosti gorske reševalne službe (to je bila nosilna tema), do vzpona Prezlja in Štremflja na Južno Kangčendzengo. Slišali smo nekaj tudi o gospodarski dejavnosti, o težavah z zimskimi sobami, pa tudi o delu lovskih čuvajev, naravnih znamenitostih Kamniške Bistrice, program PZS za februar. Tudi »uganka«, ki pa za Slovence, mislim, to ni bila, ni manjkala, pa pripoved o Jaki Čopu in še marsikaj.
Ni lahko napolniti uro TV programa s tako širokim razponom tem, vendar je snovalcem oddaje to vendarle lepo uspelo. Iz ust urednika Cankarjeve založbe smo slišali »priznanje« o projektu, ki ga pripravljajo za 100-letnico organiziranega planinstva na Slovenskem. Gradivo posneto na Kamniškem sedlu je bilo popestreno s himalajskimi posnetki Stipeta Božiča in še bi lahko naštevali. Tisti, ki ste priložnost zamudili – danes ob 15.20 bo ponovitev oddaje na prvem programu TVS.
Pa še nekaj. Če bi sredi oddaje odprli radijski aparat, bi na valovih tretjega programa slišali oddajo: Človek in gora. Res škoda, da se dve tematsko tako podobni oddaji časovno pokrivata. Ta radijska oddaja je dobila prvo nagrado na festivalu Macrophon’91 v Wroclawu lani oktobra, nastala pa je na osnovi gradiv posnetih v steni Kogla. Upajmo, da jo bomo lahko slišali še ob kaki drugi priložnosti.
Strme smučine
Še nekaj dni in izšel bo naš prvi priročnik-vodniček za ekstremnejšo alpinistično smučanje. Polovica knjižice (68 strani A5, barvne platnice) vsebuje zgodovinski oris alpinističnega smučanja in napotke (priprava na turo, oprema, razmere ipd.), ostalo je namenjeno vodniškemu delu. Opisano je 54 smučarskih smeri različnih težav, ki so predstavljene s 50 skicami, vse skupaj pa dopolnjuje osem črno belih fotografij.
»Strme smučine« bodo v prodaji po 390 SLT (oz. 7,5 DEM), naročila pa sprejemata, pisno ali po telefonu oba avtorja: Dejan Ogrinec, Dolenjska 45/ c, 61000 LJUBLJANA (225-923) in Andrej Zorčič, Cankarjeva 25, 64240 RADOVLJICA (064/75-666), naprodaj pa bodo tudi v ekonomatu PZS.
V planinskih društvih 96.649 članov
LJUBLJANA – V planinskih društvih Slovenije je bilo konec lanskega leta 96.649 članov s plačano letno članarino. Največ članov imajo planinska društva v občinah Ravne na Koroškem, Jesenice, Radovljica, Hrastnik in Trbovlje, kjer je več kot 10 odstotkov prebivalcev vključenih v planinske organizacije. Po podatkih javnomnenjskih raziskav zahaja v gore blizu 20 odstotkov Slovencev. Lansko število članstva je za 6,6 odstotka manjše od leta 1990.
PV začenja 92. letnik
Te dni je izšla prva številka 92. letnika Planinskega vestnika, glasila Planinske zveze Slovenije, ki je najstarejši slovenski mesečnik, saj je prva številka prvega letnika izšla leta 1895. Za platnicami z romantično barvno fotografijo Mirka Kunšiča, ki je ujel zimski trenutek neomadeževano bele Zelenice, je na 48 tekstovnih straneh opisan sedanji trenutek slovenskega in evropskega planinstva, vrsta nasvetov za varno hojo po gorskem svetu in nekaj izletov v zgodovino evropskega planinarjenja.
Med prispevki, ki so vsekakor vredno pozornosti, naj omenimo Aleksandra Čičerova »Božji hram pod Triglavom,« v katerem avtor nadrobno opisuje dolge razprave v slovenski skupščini o tem, ali naj bi na Kredarici dovolili postaviti kapelo ali ne, naposled pa so delegati vseh treh zborov vendarle prižgali zeleno luč za zidavo. — Prebrati velja tudi prispevek Matevža Lenarčiča »Logarska dolina naj bo zelena,« v katerem pravi, čemu je nemudoma treba to alpsko dolino zapreti za vsakršen motorni promet in zakaj je kljub negodovanjem nekaterih planincev smotrno pobirati vstopnino v ta krajinski park. – Če pa kdo od slovenskih planincev misli, da je gorski hitrohodec, naj prebere, kako je mnogo hitrejši nekdo, ki je v petih urah in desetih minutah pritekel iz Chamonixa na vrh Mont Blanca in nazaj v Chamonix..
Srečanje alpinističnih smučarjev
JEZERSKO – V hotelu Kazina na Jezerskem se bodo 7. in 8. t.m. srečali alpinistični smučarji, ki bodo ustanovil podkomisijo za to zvrst pri Planinski zvezi Slovenije in se dogovorili o poenotenju ocenjevanja ter ovrednotenju dosežkov na področju alpinističnega smučanja. Udeleženci se bodo zbrali 7. t.m. ob 18. uri, naslednji dan pa bodo krenili na razmeram ustrezno turo. Prijave sprejema Davo Karničar, do 5. t.m., tel. 064/44-166.
Človek in gora – zvoki njunega srečanja
Tako je naslov radiofonskega dela Igorja Likarja, nastalega iz dokumentarnih zvokov, ki so bili posneti med alpinističnim vzponom v steni Kolga in ho danes, v petek, 31. januarja, ob 22. uri na sporedu III. radijskega programa. Prostorsko-scenska izvedba tega zvočnega dokumenta v treh delih z naslovom Zvoki gore je bila nagrajena s 1. nagrado mednarodne žirije na festivalu Macrophon ’91 v Wroclawu lanskega oktobra. Ob Igorju Likarju se pojavljajo kot soavtorji tega dela Igor Mlakar, Andrej Debevc, Staš Janež, Zmago Frece, Ivan Lotrič, Polde Bibič, Peter Čare in Srečo Bajde.
Franci Savenc
V Domžalah izbrali mladinsko ekipo za SP
Na domžalski umetni steni v Hali komunalnega centra je bilo preizkusno tekmovanje v športnem plezanju za mladince. Izmed osemnajstih plezalcev je selektor Blaž Jereb izbral štirinajst najboljših, ki bodo Slovenijo zastopali na svetovnem mladinskem prvenstvu v Švici.
Mladi plezalci so morali svojo pripravljenost dokazati v štirih smereh, za katere so imeli dvajset minut časa.
Selektor je izbral naslednjo reprezentanco — I. kategorija (letnika 1973 in 1974): Aljoša Grom (AO Vrhnika), Luka Zaplotnik (AO Kranj), Stanko Zidan (AO Lj. Matica), Nataša Stritih (AO Tržič); II. kategorija (letnika 1975 in 1976): Milo Šinkovec (Šaleški AO), Uroš Perko (AO Kamnik), Anže Šanca (ŠPO Radovljica), Grega Šeliga (Šaleški AO), Jasna Koler (AO Idrija); III. kategorija (letnika 1977 in 1978): Jure Buriak (AO Žiri), Urh Čehovin (AO Lj. Matica), Davor Velikanje (AO Idrija), Martina Čufar (AO Mojstrana) in Jerneja Tratnik (AO Idrija).
Mladinska ekipa bo na SP odpotovala 26. februarja.
Sestanek PŠP
Tretja seja podkomisije za športno plezanje bo 11. t.m. ob 17. uri v prostorih Planinske zveze Slovenije. Pregledu dela vseh organov PŠP v lanskem letu bosta sledila sprejem Pravilnika o sojenju in organizaciji tekem v letu 1992 in obravnava novega predloga za kategorizacijo športnih plezalcev.
Nuša Romih
