Alpinistične novice 5/1992

Priznanje Štremflju in Prezlju

LJUBLJANA – Prvenstveni vzpon Andreja Štremflja in Marka Prezlja na Kangčendzengo v Himalaji je močno odmeval doma in v svetu, ki je dejanju naših alpinistov prisodil tu­di visoko mednarodno priznanje. Al­pinista pa je sprejel in jima čestital tudi podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič.

Miranda Ortar in Tadej Slabe v Chamberyju
V okviru ZOI bo pred­stavitev ekstremnih planinskih športov

LJUBLJANA – Ni še minilo se­dem let od prvega mednarodnega sre­čanja športnih plezalcev v Bardonechii, že bo športno plezanje na letoš­njih letnih olimpijskih igrah v Barceloni predstavljeno kot demonstracij­ska panoga, v okviru zimskih olimpij­skih iger v Albertvilu pa bodo od 23. do 31. januarja promocije vseh ek­stremnih planinskih športov. Bližnje mesto Dhambery bo teden dni gostilo športnike, ki se ukvarjajo z ekstremnim smučanjem in sankanjem, pleza­njem lednih slapov, alpinističnimi pre­čenji in športnim plezanjem.
Prireditve z imenom Inernational Mountain Sports Week, se bosta po­leg osmih najboljših plezalk in trinaj­stih najboljših plezalcev sveta, ki so bili izbrani po svetovnem prvenstvu v Frankfurtu, udeležila tudi slovenska predstavnika Miranda Ortar in Tadej Slabe. Poleg svetovne elite imata na­mreč možnost nastopa tudi po en ple­zalec in plezalka vsake države, ki je članica mednarodne alpinistične zveze UIAA. Na ta način so si organizatorji tekme zagotovili nastop kvalitetnih plezalcev iz vsega sveta. Dobitnika lanskega slovenskega pokala v šport­nem plezanju imata z izkušnjami, ki sta si jih pridobila na tekmovanjih za svetovni pokal, vse možnosti za uspeh.

Prvi trenerji športnega plezanja
Podkomisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije si že nekaj časa prizadeva za ureditev vprašanj o vzgoji in izobraževanju na področju športnega plezanja. Evidentirali so že prve kandidate za trenerje in inštruk­torje športnega plezanja.

Twin Peaks v Mišji peči
Igor Jamnikar je desno od smeri Strta srca navrtal in preplezal novo smer z imenom Twin Peaks in jo oce­nil s 7 c+. Smer je previsna in dokaj dobro razčlenjena, varovanje pa omo­gočajo trije svedrovci.

Nuša Romih

Plazovi preže na smučarje
Pod snežnimi plazovi je lani našlo smrt največ turnih smučarjev, slede pa smučarji izven urejenih prog — Množične nesreče

LJUBLJANA — Že konec novembra smo v Delu zasledili novico o prvi nesreči v plazu v sezoni 1991/1992 v Sloveniji. Ker se je prava zima šele dobro začela, navajam (po beležkah F. Muleja in zapisniku dr. F. Vallaja, predsednika komisije za plazove IKAR) pregled smrtnih žrtev plazov v Evropi in severni Ameriki v sezoni 1990/1991. Morda nam bodo ti podatki pomagali, da med pohodi v gorski svet pa tudi na urejenih smučiščih ne bomo pozabili na svojo varnost.
Med ponesrečenci močno prevladu­je turni smučarji (43,2%). Gre za panogo, ki postaja vse množičnejša in se zadnja leta hitro razvija tudi v Sloveniji. Sledijo smučarji zunaj urejenih smučišč, ki so nekdaj prednjačili. Šte­vilo ostaja visoko, čeprav je odstotek mrtvih (25,5%) že manjši. Precej mr­tvih je tudi med alpinisti oziroma med gorniki, ki v gore zahajajo peš (14,6%). Izjemno veliko število žrtev na organiziranih smučiščih (6,7%) je zakrivil plaz na italijanskem smučišču pod Mont Blancom (Courmayeur). Na poteh je bila ena sama žrtev, nobe­ne pa v zgradbah. Žrtve pod razno zajemajo 9,4%. Gre v glavnem za ita­lijanske jamarje in lovce.
Značilne so množične nesreče. Sa­mo v petih nesrečah je umrlo 48 oseb (9 Holandcev v Franciji, 9 vojakov v Španiji, 9 smučarjev v Kanadi, ki so se prevažali s helikopterji (t. i. »heliski«), 9 jamarjev in že omenjenih 12 smučarjev na urejenem smučišču v Italiji).
Omeniti kaže izrazito plazovito ob­dobje sredi februarja, ki je terjalo skoro polovico vseh žrtev in si jih lahko razlagamo z navalom smučarjev in gornikov, ko se je po sneženju vzpo­stavilo obdobje lepega vremena. Analitike preseneča lahkomiselnost žrtev, ki tik po sneženju odhajajo na vse bolj strma pobočja; zgroženi so nad čeda­lje večjim številom profesionalcev – mrtvih gorskih vodnikov, vaditeljev smučanja in reševalcev. Veliko je ne­potrebnih reševalnih akcij (ko zaradi neodgovornih posameznikov za pra­zen nič tvegajo življenja reševalci).
Komisija je obravnavala tudi na­merno proženje plazov. Kot cilj se v alpskem prostoru med drugim po­stavlja raketiranje plazov neposredno iz helikopterja, kot ga že več let z uspehom prakticirajo v Švici in ZDA.
Ponovno je bila na vrsti zahteva, da naj meteorologi oziroma službe za opazovanje snega končno že uvedejo enotne stopnje nevarnosti zaradi plazov.

Pavle Šegula

Mladinsko SP v športnem plezanju
Od 26. februarja do 1. marca bo v Baslu potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v športnem plezanju, ki se ga bo udeležila tudi močna ekipa Slo­venije.
Tekmovanje v težavnostnem pleza­nju na baselski umetni steni bo ognje­ni krst za našo mladinsko ekipo, ki jo bo po strogi presoji izbral selektor Blaž Jereb.
Kandidati za SP so: 1. kategorija (letnika 1973 in 1974): Luka Zaplotnik (AO Kranj), Stanko Zidan (AO Lj. Matica), Aljoša Grom (AO Vrhni­ka), Borut Kavzar (AO Trbovlje) in Nataša Stritih (AO Tržič). II. katego­rija (letnika 1975 in 1976): Uroš Perko (AO Kamnik), Anže Šanca (AO Ra­dovljica), Grega Šeliga (AO Velenje) in Jasna Koler (AO Idrija). III. kate­gorija (letnika 1977 in 1978): Davor Velikanja (AO Idrija), Urh Čehovin (AO Lj. Matica), Martina Čufar (AO Mojstrana) in Jerneja Tratnik (AO Idrija). NUŠA ROMIH

Registracija gorskih vodnikov
Podkomisija za gorske vodnike pri KA bo evidentirala aktivne gorske vodnike za leto 1992. Rok za oddajo izkaznic in evidenčnih listov (ki jih dobijo na PZS) je 31. marca. K vodni­ški izkaznici naj priložijo planinsko izkaznico s plačano članarino.

Nove smeri v Završnici
Benjamin Ravnik je v Završnici opremil in splezal še S novih smeri: Barski trinožnik (18 m) in Kje so tiste stezice (15 m) imata oceno IX/IX+, Grdina VIII (10 m), Pagat VII+/VI-II- (6 m) in Pikova dama VI+/VII-(12 m). V Mišji peči pa je ponovil še Ponarejeno želvo (VIII+).

Zimske ponovitve
Andrej Gaspari (AO Rašica), To­maž Jeras in Boštjan Ložar (oba AO Matica) so 19. t.m. ponovili Triangel v severni steni Dolgega hrbta (VI+, AO, 250 m). Plezali so 6 ur, težji pa je bil zgornji položnejši del smeri, kjer so imeli precej snega. Verjetno gre za 1. zimsko ponovitev.
Boštjan Ložar je s Tadejo Križnar (tudi AO Matica) ponovil Golo sonce v steni Skute (VI, AO, 350 m). Bilo je prijetno toplo, Ložar pa je smer sple­zal prosto (VII-).
Urban Golob (AO Matica) in Iztok Tomazin (AO Tržič) pa sta 18 t.m. v zahodni steni Spodnjega Rokava opravila prvo zimsko ponovitev (in tudi prvo nasploh) Smeri krokarjev (600 m, VI-/VI. V povprečnih raz­merah sta potrebovala 5 ur.

Tomo Česen

Razpis na K2 ’92
Komisija za odprave v tuja gorstva pripravlja za obdobje maj—julij 1992 odpravo v zahodno steno drugega naj­višjega vrha sveta K2 (8611 m). V od­pravi bodo štirje alpinisti (dve nave­zi), vodja in zdravnik. Rok za prijave je 15. februar 1992, pogoji pa običajni (osebni list, vzponi…), predpogoj za alpiniste pa je že dosežena višina 8000 m.

Gore in ljudje
Če bo šlo vse po sreči, bomo konč­no ljubitelji gora imeli svojo oddajo tudi na ljubljanski televiziji. Na spore­du naj bi bila vsak zadnji petek na drugem programu, njen naslov pa je Gore in ljudje.

V severni steni Škarij
Janko Oprešnik in Danilo Tič (oba člana AOIMPOL iz Slovenske Bistri­ce) sta v nedeljo 19. januarja letos opravila prvo zimsko ponovitev smeri Aligator v S steni Škarij. Kot sta po­vedala, so bile razmere »še kar znos­ne«. Za smer, ki je visoka nekako 200 metrov, ocenjena pa s VI+, Al, sta potrebovala pet ur. Sestopila sta po Vzhodni grapi (30-40°).

Na začetku sezone
Vojko Arko je iz Bariloč (Argenti­na) sporočil, da se je »južna sezona« sicer komaj dobro začela, da pa že ima prve podatke o izjemnem vzponu. Njihov someščan Sebastian de la Cruz je z dvema Baskoma (Ion Lazkano in José Carlos Tamayo) ter ameriško na­vezo (Brad Eric s tovarišem) 24. novembra 1991 dosegel vrh Velikega stolpa, Torre Central del Paine. Ple­zali so osem dni (s presledki zaradi slabega vremena), nova smer pa vodi prek južne stene. Oba Baska sta pred tem bila tudi na Južnem stolpu.

Taternik – Slovenci v vrhu
Zadnja številka glasila Poljske alpi­nistične zveze Taterniku spet veliko piše o našem alpinizmu. V svetovnem alpinizmu prevladujejo alpinisti Slo­venije, je v uvodniku zapisal urednik Jožef Nyka. V članku »alpinistična senzacija« sta opisana dva dogodka, prvenstveni vzpon Catherine Destivelle v Druju (s portretom, ki ga je dobro narisal urednikov sin Jan) in Svetičičev vzpon v Pointe Croz ilustriran s celostransko shemo. Zanimiv je uvodni del teksta:… zanimanje me­dijev vzbudil znani jugoslovanski — pardon, slovenski – solist, Miro­slav Svetičič (33). V nadaljevanju pa ne manjkajo podatki o njegovih naj­pomembnejših turah.
V pregledu spomladanske himalaj­ske sezone je prvo poglavje posvečeno spet našim »Gorzka radosč Jugoslowian«; mišljena je seveda žalost ob smrti Frantarjeve in Rozmana, po velikih dosežkih na Kanču. Sovjetski alpini­zem, ki je opravil pravi »bum« v Hi­malaji, pa primerja z našim. In pri koncu: Sezona je prinesla tudi veliko novih smeri, od katerih najpomemb­nejša je bila – po stebru Južne Kangčendzenge. Ne manjka pa tudi novica o našem tekmovalnem plezanju (Rock Master v Yugoslawii), z rezul­tati kranjske tekme.

Franci Savenc

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja