
Priznanje Štremflju in Prezlju
LJUBLJANA – Prvenstveni vzpon Andreja Štremflja in Marka Prezlja na Kangčendzengo v Himalaji je močno odmeval doma in v svetu, ki je dejanju naših alpinistov prisodil tudi visoko mednarodno priznanje. Alpinista pa je sprejel in jima čestital tudi podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič.
Miranda Ortar in Tadej Slabe v Chamberyju
V okviru ZOI bo predstavitev ekstremnih planinskih športov
LJUBLJANA – Ni še minilo sedem let od prvega mednarodnega srečanja športnih plezalcev v Bardonechii, že bo športno plezanje na letošnjih letnih olimpijskih igrah v Barceloni predstavljeno kot demonstracijska panoga, v okviru zimskih olimpijskih iger v Albertvilu pa bodo od 23. do 31. januarja promocije vseh ekstremnih planinskih športov. Bližnje mesto Dhambery bo teden dni gostilo športnike, ki se ukvarjajo z ekstremnim smučanjem in sankanjem, plezanjem lednih slapov, alpinističnimi prečenji in športnim plezanjem.
Prireditve z imenom Inernational Mountain Sports Week, se bosta poleg osmih najboljših plezalk in trinajstih najboljših plezalcev sveta, ki so bili izbrani po svetovnem prvenstvu v Frankfurtu, udeležila tudi slovenska predstavnika Miranda Ortar in Tadej Slabe. Poleg svetovne elite imata namreč možnost nastopa tudi po en plezalec in plezalka vsake države, ki je članica mednarodne alpinistične zveze UIAA. Na ta način so si organizatorji tekme zagotovili nastop kvalitetnih plezalcev iz vsega sveta. Dobitnika lanskega slovenskega pokala v športnem plezanju imata z izkušnjami, ki sta si jih pridobila na tekmovanjih za svetovni pokal, vse možnosti za uspeh.
Prvi trenerji športnega plezanja
Podkomisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije si že nekaj časa prizadeva za ureditev vprašanj o vzgoji in izobraževanju na področju športnega plezanja. Evidentirali so že prve kandidate za trenerje in inštruktorje športnega plezanja.
Twin Peaks v Mišji peči
Igor Jamnikar je desno od smeri Strta srca navrtal in preplezal novo smer z imenom Twin Peaks in jo ocenil s 7 c+. Smer je previsna in dokaj dobro razčlenjena, varovanje pa omogočajo trije svedrovci.
Nuša Romih
Plazovi preže na smučarje
Pod snežnimi plazovi je lani našlo smrt največ turnih smučarjev, slede pa smučarji izven urejenih prog — Množične nesreče

LJUBLJANA — Že konec novembra smo v Delu zasledili novico o prvi nesreči v plazu v sezoni 1991/1992 v Sloveniji. Ker se je prava zima šele dobro začela, navajam (po beležkah F. Muleja in zapisniku dr. F. Vallaja, predsednika komisije za plazove IKAR) pregled smrtnih žrtev plazov v Evropi in severni Ameriki v sezoni 1990/1991. Morda nam bodo ti podatki pomagali, da med pohodi v gorski svet pa tudi na urejenih smučiščih ne bomo pozabili na svojo varnost.
Med ponesrečenci močno prevladuje turni smučarji (43,2%). Gre za panogo, ki postaja vse množičnejša in se zadnja leta hitro razvija tudi v Sloveniji. Sledijo smučarji zunaj urejenih smučišč, ki so nekdaj prednjačili. Število ostaja visoko, čeprav je odstotek mrtvih (25,5%) že manjši. Precej mrtvih je tudi med alpinisti oziroma med gorniki, ki v gore zahajajo peš (14,6%). Izjemno veliko število žrtev na organiziranih smučiščih (6,7%) je zakrivil plaz na italijanskem smučišču pod Mont Blancom (Courmayeur). Na poteh je bila ena sama žrtev, nobene pa v zgradbah. Žrtve pod razno zajemajo 9,4%. Gre v glavnem za italijanske jamarje in lovce.
Značilne so množične nesreče. Samo v petih nesrečah je umrlo 48 oseb (9 Holandcev v Franciji, 9 vojakov v Španiji, 9 smučarjev v Kanadi, ki so se prevažali s helikopterji (t. i. »heliski«), 9 jamarjev in že omenjenih 12 smučarjev na urejenem smučišču v Italiji).
Omeniti kaže izrazito plazovito obdobje sredi februarja, ki je terjalo skoro polovico vseh žrtev in si jih lahko razlagamo z navalom smučarjev in gornikov, ko se je po sneženju vzpostavilo obdobje lepega vremena. Analitike preseneča lahkomiselnost žrtev, ki tik po sneženju odhajajo na vse bolj strma pobočja; zgroženi so nad čedalje večjim številom profesionalcev – mrtvih gorskih vodnikov, vaditeljev smučanja in reševalcev. Veliko je nepotrebnih reševalnih akcij (ko zaradi neodgovornih posameznikov za prazen nič tvegajo življenja reševalci).
Komisija je obravnavala tudi namerno proženje plazov. Kot cilj se v alpskem prostoru med drugim postavlja raketiranje plazov neposredno iz helikopterja, kot ga že več let z uspehom prakticirajo v Švici in ZDA.
Ponovno je bila na vrsti zahteva, da naj meteorologi oziroma službe za opazovanje snega končno že uvedejo enotne stopnje nevarnosti zaradi plazov.
Pavle Šegula
Mladinsko SP v športnem plezanju
Od 26. februarja do 1. marca bo v Baslu potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v športnem plezanju, ki se ga bo udeležila tudi močna ekipa Slovenije.
Tekmovanje v težavnostnem plezanju na baselski umetni steni bo ognjeni krst za našo mladinsko ekipo, ki jo bo po strogi presoji izbral selektor Blaž Jereb.
Kandidati za SP so: 1. kategorija (letnika 1973 in 1974): Luka Zaplotnik (AO Kranj), Stanko Zidan (AO Lj. Matica), Aljoša Grom (AO Vrhnika), Borut Kavzar (AO Trbovlje) in Nataša Stritih (AO Tržič). II. kategorija (letnika 1975 in 1976): Uroš Perko (AO Kamnik), Anže Šanca (AO Radovljica), Grega Šeliga (AO Velenje) in Jasna Koler (AO Idrija). III. kategorija (letnika 1977 in 1978): Davor Velikanja (AO Idrija), Urh Čehovin (AO Lj. Matica), Martina Čufar (AO Mojstrana) in Jerneja Tratnik (AO Idrija). NUŠA ROMIH
Registracija gorskih vodnikov
Podkomisija za gorske vodnike pri KA bo evidentirala aktivne gorske vodnike za leto 1992. Rok za oddajo izkaznic in evidenčnih listov (ki jih dobijo na PZS) je 31. marca. K vodniški izkaznici naj priložijo planinsko izkaznico s plačano članarino.
Nove smeri v Završnici
Benjamin Ravnik je v Završnici opremil in splezal še S novih smeri: Barski trinožnik (18 m) in Kje so tiste stezice (15 m) imata oceno IX/IX+, Grdina VIII (10 m), Pagat VII+/VI-II- (6 m) in Pikova dama VI+/VII-(12 m). V Mišji peči pa je ponovil še Ponarejeno želvo (VIII+).
Zimske ponovitve
Andrej Gaspari (AO Rašica), Tomaž Jeras in Boštjan Ložar (oba AO Matica) so 19. t.m. ponovili Triangel v severni steni Dolgega hrbta (VI+, AO, 250 m). Plezali so 6 ur, težji pa je bil zgornji položnejši del smeri, kjer so imeli precej snega. Verjetno gre za 1. zimsko ponovitev.
Boštjan Ložar je s Tadejo Križnar (tudi AO Matica) ponovil Golo sonce v steni Skute (VI, AO, 350 m). Bilo je prijetno toplo, Ložar pa je smer splezal prosto (VII-).
Urban Golob (AO Matica) in Iztok Tomazin (AO Tržič) pa sta 18 t.m. v zahodni steni Spodnjega Rokava opravila prvo zimsko ponovitev (in tudi prvo nasploh) Smeri krokarjev (600 m, VI-/VI. V povprečnih razmerah sta potrebovala 5 ur.
Tomo Česen
Razpis na K2 ’92
Komisija za odprave v tuja gorstva pripravlja za obdobje maj—julij 1992 odpravo v zahodno steno drugega najvišjega vrha sveta K2 (8611 m). V odpravi bodo štirje alpinisti (dve navezi), vodja in zdravnik. Rok za prijave je 15. februar 1992, pogoji pa običajni (osebni list, vzponi…), predpogoj za alpiniste pa je že dosežena višina 8000 m.
Gore in ljudje
Če bo šlo vse po sreči, bomo končno ljubitelji gora imeli svojo oddajo tudi na ljubljanski televiziji. Na sporedu naj bi bila vsak zadnji petek na drugem programu, njen naslov pa je Gore in ljudje.
V severni steni Škarij
Janko Oprešnik in Danilo Tič (oba člana AOIMPOL iz Slovenske Bistrice) sta v nedeljo 19. januarja letos opravila prvo zimsko ponovitev smeri Aligator v S steni Škarij. Kot sta povedala, so bile razmere »še kar znosne«. Za smer, ki je visoka nekako 200 metrov, ocenjena pa s VI+, Al, sta potrebovala pet ur. Sestopila sta po Vzhodni grapi (30-40°).
Na začetku sezone
Vojko Arko je iz Bariloč (Argentina) sporočil, da se je »južna sezona« sicer komaj dobro začela, da pa že ima prve podatke o izjemnem vzponu. Njihov someščan Sebastian de la Cruz je z dvema Baskoma (Ion Lazkano in José Carlos Tamayo) ter ameriško navezo (Brad Eric s tovarišem) 24. novembra 1991 dosegel vrh Velikega stolpa, Torre Central del Paine. Plezali so osem dni (s presledki zaradi slabega vremena), nova smer pa vodi prek južne stene. Oba Baska sta pred tem bila tudi na Južnem stolpu.
Taternik – Slovenci v vrhu
Zadnja številka glasila Poljske alpinistične zveze Taterniku spet veliko piše o našem alpinizmu. V svetovnem alpinizmu prevladujejo alpinisti Slovenije, je v uvodniku zapisal urednik Jožef Nyka. V članku »alpinistična senzacija« sta opisana dva dogodka, prvenstveni vzpon Catherine Destivelle v Druju (s portretom, ki ga je dobro narisal urednikov sin Jan) in Svetičičev vzpon v Pointe Croz ilustriran s celostransko shemo. Zanimiv je uvodni del teksta:… zanimanje medijev vzbudil znani jugoslovanski — pardon, slovenski – solist, Miroslav Svetičič (33). V nadaljevanju pa ne manjkajo podatki o njegovih najpomembnejših turah.
V pregledu spomladanske himalajske sezone je prvo poglavje posvečeno spet našim »Gorzka radosč Jugoslowian«; mišljena je seveda žalost ob smrti Frantarjeve in Rozmana, po velikih dosežkih na Kanču. Sovjetski alpinizem, ki je opravil pravi »bum« v Himalaji, pa primerja z našim. In pri koncu: Sezona je prinesla tudi veliko novih smeri, od katerih najpomembnejša je bila – po stebru Južne Kangčendzenge. Ne manjka pa tudi novica o našem tekmovalnem plezanju (Rock Master v Yugoslawii), z rezultati kranjske tekme.
Franci Savenc