Poletje pod Tremi Cinami je postalo simbol nove alpske realnosti: gora kot kulisa, ne kot prostor. V zadnjih letih se je ta najbolj prepoznavni motiv Dolomitov spremenil v masovni turistični magnet, kjer se dnevno zbere 5.000 do 7.000 ljudi – številke, ki jih je še pred desetletjem težko bilo predstavljati.
Pohodniška vodnica Tanja Lengfeldner – bergmomente_mit_tanja je v svojem zapisu in videu (prav) na Instagramu pokazala, kako daleč je resničnost od iluzornih in (pre)lepih podob (neokrnjenosti narave), ki jih ponavadi vidimo na Instagramu. Njeno sporočilo je preprosto: »Reality vs Insta.«
Dostop do Tre Cime je izjemno enostaven: – z avtom se pripelješ skoraj na kraj fotografiranja in ga pustiš na ogomnih parkiriščih pod mogočnimi stenami, – do »slavnega fotospota« vodi kratka, nezahtevna pot, – infrastruktura je prilagojena množicam.
To pomeni, da se pod Tremi Cinami znajdejo ljudje, ki v gore ne prihajajo zaradi izkušnje, temveč zaradi fotografije. Lengfeldnerjeva opozarja, da je to okolje, kjer je mir izgubljen, narava potisnjena v ozadje, gora pa postane kulisa za množično produkcijo podob.
Kot vodnica seveda vodi tudi to turo, a zase pravi, da bi jo v poletnem vrhuncu raje preskočila. »Za mene ima ta kraj manj magije, ker pravo gorsko doživetje živi od tišine.«
Lengfeldnerjeva želi pokazati, da fotografije na družbenih omrežjih prikazujejo prazne poti, mirne jutra, osamljene razglede, ki v resnici obstajajo le ob redkih urah – ali pa sploh ne.
Njeno sporočilo je jasno: »Ne verjemite fotografijam. Resničnosti ne pokaže nihče.«
Po njenem mnenju bi bilo dovolj, da bi zaprli cestni dostop. Če bi se pod Tre Cime lahko povzpelo le peš, bi bilo tam morda 100 ljudi, ne 7.000. Toda resničnost je drugačna: – cestnina je okoli 40 €, – prihodki so veliki, – sistem je zgrajen okoli množic, ne okoli narave.
Lengfeldnerjeva dodaja: »Vse se vrti okoli denarja.«
Kam, če ne pod Tre Cime?
Le nekaj kilometrov stran ležita Vzhodna Tirolska in Koroška – regiji, ki ponujata enako impresivne razglede, a brez množičnega turizma. Tam je treba hoditi, da prideš do lepih krajev, in prav to je bistvo gorskega doživetja.
Zaključek: Tre Cime kot ogledalo alpskega turizma
Tre Cime so eden najlepših gorskih motivov Evrope. A v poletnih mesecih so tipičen primer, kako hitro se gora spremeni, ko izgubi svojo tišino. Lengfeldnerjeva opozarja na to, kar mnogi planinci že dolgo čutijo: – gora brez miru izgubi del svoje magije, – množični turizem spreminja gorsko pokrajino, – resničnost je pogosto drugačna od idealiziranih podob.
Njeno sporočilo je preprosto, a močno: Če želite pravo gorsko izkušnjo, poiščite kraje, kjer je treba hoditi. Tam se gora začne.
In še malo dvojnosti …
