V Italiji zdravstvena zavarovalnica še ni (povsem) obupala nad izterjavo v primerih nepremišljenosti — Za Lo Scarpone je Guido Sassi povzel, kaj in kako je s plačili stroškov gorskih reševanj ob posredovanjih pri poškodovanih in nepoškodovanih
Nedavni reševalni akciji na Tre Cime di Lavaredo in na Gran Sasso ponovno poudarjata, kako nujen je zavesten pristop k obiskovanju gora. Generalni predsednik CAI, Antonio Montani, ob tem pravi: »Preprečevanje ne omejuje svobode — omogoča jo.« Italijanski alpski klub CAI svojim članom zagotavlja povračilo stroškov reševalnih intervencij.
Kot vsako poletje so tudi letos poročila o gorskih reševanjih žal vsakodnevna tema.
Žal, ker bi se v številnih primerih klici na pomoč lahko izognili. To ne poudarjamo zato, da bi spodbujali »naredi‑sam« pristop v nevarnih ali nujnih situacijah, temveč zato, ker bi lahko turisti, pohodniki in alpinisti bolje upravljali tveganja: od preprečevanja, do spoštovanja navodil, ko so reševalci že aktivirani.
Dva »(po)učna« primera
1) Zahodna Cina
Slovenski gornik se je ponoči znašel v težavah na Cima Ovest, ko sta med sestopom po normalni smeri skupaj s soplezalcem izgubila linijo in se večkrat vračala po vrvi. Izčrpan in dezorientiran je poklical reševalce, ki so ga s helikopterjem varno prepeljali v dolino. Po poročilu ni imel poškodb ali zdravstvenih težav. Soplezalec je pomoč zavrnil in sestopil sam.
Ker je bil gornik nepoškodovan, mora poravnati stroške intervencije — kar lahko ob uporabi helikopterja pomeni več tisoč evrov.
V tem primeru je odgovornost na navezi, predvsem pa na slabi pripravi vzpona, ki ni dovolj upoštevala zahtevnosti sestopa in možnih nepredvidljivih situacij. Seveda je res, da vnaprejšnja ocena ni vedno popolna, a v takih primerih je treba sprejeti posledice.
2) Gran Sasso
Pet pohodnikov je na približno 2.600 metrih presenetila poletna nevihta. Poklicali so 112 in sporočili, da so v nevarni situaciji na mestu, kjer so postavili tabor. Po prvem klicu so se premaknili na območje brez telefonskega signala, kar je onemogočilo nadaljnji stik z operaterji.
Reševalci, ki so odšli »na pomoč«, so jih dosegli peš. V šotorih so bili v dobrem stanju in so nato zavrnili spremstvo v dolino.
V tem primeru so pohodniki ustvarili resno negotovost, dvignili stopnjo alarma in se dodatno izpostavili nevarnosti. Najprej niso znali oceniti tveganja, nato pa so ga poskušali ponovno oceniti sami — brez mirnosti in znanja, ki bi ga za to potrebovali. Poleg tega niso upoštevali obremenitve prostovoljcev, ki so bili aktivirani v nočni akciji, in celotnega reševalnega sistema.
Pomen preprečevanja
Načrtovanje ture je veliko več kot izbira cilja. Pomeni oceno vseh vidikov izleta: razmere, težavnost, lastno pripravljenost in pripravljenost skupine, ter vedno predvideti varnostni rob. Znati odnehati ali spremeniti načrt ni poraz, temveč dejanje odgovornosti.
CAI in gorski reševalci poudarjajo: ko se znajdete v resnični ali potencialno nevarni situaciji, ne odlašajte s klicem na 112.
Klic mora biti pravočasen, jasen in natančen. Ko je sistem aktiviran, je ključno: ostati dosegljiv, se ne premikati brez navodil, sporočiti natančno lokacijo, opozoriti na morebitne ovire za helikopter, biti vidni, slediti navodilom.
Reševalci (operaterji) znajo oceniti razmere, usmeriti ljudi v težavah in izbrati najprimernejši način intervencije.
Zelo koristna je tudi aplikacija GeoResQ, ki omogoča pošiljanje geolocirane prošnje za pomoč in beleženje sledi — kar močno olajša iskanje pogrešanih oseb.
Montani poudarja: »Obiskovanje gora pomeni prevzem odgovornosti do sebe, drugih in okolja. Preprečevanje ne omejuje svobode — omogoča jo.«
Med nočnim reševanjem (17. – 18. julij 2026) dveh pohodnikov, ki sta se na Cresta Croce (ok. 3.100 m) znašla v težavah in nista mogla nadaljevati sestopa proti koči Caduti dell’Adamello, je prišlo do resne nesreče reševalca.
Helikopterska ekipa Trentina je bila aktivirana malo po 22. uri. Med spuščanjem z vitlom je reševalca zajel močan sunek vetra, ki ga je zavihtel proti skalam. Pri tem je utrpel zlom lopatice in ključnice. Reševalca so takoj dvignili in prepeljali v bolnišnico Santa Chiara v Trentu.
Zaradi poškodbe in slabih vremenskih razmer pohodnikov tisto noč ni bilo mogoče rešiti. Reševalci so preverili, da sta ustrezno opremljena in sposobna varno počakati do jutra. Ob prvem svitu sta samostojno dosegla kočo, brez posledic.
Dogodek ponovno poudarja, da so tudi reševalci izpostavljeni velikim tveganjem (v tem primeru nepotrebno?), zlasti v nočnih in vremensko zahtevnih razmerah, da človek lahko poletno noč tudi malo predrgeta ter da je premišljeno načrtovanje ture ključno za zmanjšanje nevarnosti — tako za obiskovalce kot za tiste, ki prihitijo na pomoč.
Vprašanje stroškov
Članstvo v CAI vključuje zavarovalne kritja, ki pokrivajo: nezgode, nesreče, odgovornost, stroške reševanja v gorah in na zahtevnem terenu (v mejah zavarovalnih pogojev).
Za člane CAI je kritje »Soccorso alpino Soci« vključeno v letno članarino. Zavarovanje velja za osebne aktivnosti v gorah in za institucionalne dejavnosti CAI. Aktivira se s prijavo in zahtevo za povračilo stroškov pri zavarovalnici. Kasko ali asistenčno zavarovanje torej (še) ne obstaja(?) in bi bilo verjetno precej drago.
Reševalci ne zaračunavajo — odločajo zdravstvene ustanove
Predsednik CNSAS, Maurizio Dellantonio, ob tem pojasnjuje: »Gorski in jamarski reševalci ne zahtevajo plačila od rešenih oseb in ne določajo morebitnih stroškov. CNSAS deluje znotraj javnega sistema nujne pomoči, v koordinaciji z operativnimi centri in nacionalnim zdravstvenim sistemom. Morebitne oblike soudeležbe pri stroških, ki jih nekatere regije predvidevajo v specifičnih primerih, urejajo regionalni ali provincialni predpisi in o njih odločajo pristojne zdravstvene ustanove — ne gorski reševalci.«
To nikoli ne sme povzročiti oklevanja pri klicu na pomoč. Hkrati pa možnost, da je intervencija ocenjena kot neupravičena ali posledica neodgovornega ravnanja, vse obiskovalce gora opominja na načelo odgovornosti: gore je treba obiskovati s pripravo, zavedanjem lastnih meja in spoštovanjem do tistih, ki so poklicani pomagati.
Če torej sklenemo in pojasnimo, zakaj na lahovski strani lahko ➠ malo vzhodneje, kjer ima marsikdo precej težav, da sploh pride do zdravnika in mora potem tudi sam plačevati nadaljnje preiskave, pa ne in se nihče niti ne potrudi, da bi omejil brezplačne prevoze nepoškodovanih z gora, lahko hitro ugotovimo, da je vzrok v financiranju zadevnih reševalnih služb. Stroške v Sloveniji krije država direktno, povsem nekontrolirano ➠ vsako leto s primernim dvigom pavšalno iz proračuna, nekaj ministrstev pa ima pristavljene lonce. Skratka: »veliko babic, kilavo dete« tudi tu, …
