V Dolomitih ponovno primer, ki odpira vprašanje plačljivosti gorskega reševanja
Belluno, 25. junij 2026
Kot pišejo pri naših zahodnih sosedih, so v noči na četrtek italijanski reševalci iz Trevisa izvedli zahtevno nočno intervencijo na Cimi Ovest (Zahodni Cini) v skupini Tre Cime di Lavaredo (Treh Cin), kjer je obtičal slovenski alpinist (planinec, gornik). Moški je bil po koncu posredovanja ocenjen kot nepoškodovan — in prav ta oznaka bo imela finančne posledice.
V skladu s pravili dežele Veneto mora oseba, ki je bila »rešena« in bila brez poškodb, poravnati celoten strošek intervencije. Po poročanju italijanskih medijev bo račun »zelo visok«.
Kaj se je zgodilo?
Kmalu po polnoči je slovenski alpinist poklical številko za nujno pomoč. Med vzponom po normalni smeri na Zahodno Cino je obstal v steni, izčrpan, dehidriran in prestrašen, brez možnosti, da bi varno nadaljeval ali sestopil.
V Trevisu je vzletela nočna helikopterska ekipa Suem 118, ki med 21.00 in 6.00 pokriva območje Trevisa in Belluna. Reševalec se je z 20-metrskim spustom po vitlu približal do alpinista, ga pripel in dvignili so ga v helikopter ter predal ekipi Soccorso Alpino Auronzo.
Moški je bil utrujen, a v dobrem stanju — zato je bil v uradnem poročilu označen kot »illeso« (nepoškodovan).
Kaj to pomeni za račun?
V deželi Veneto velja jasna ureditev:
120 € na minuto (+ DDV) za helikopter – od vzleta do pristanka
200 € za aktivacijo zemeljske ekipe
50 € na uro za delo ekipe na terenu – do največ 700 €
Pri nočnih reševanjih, ki trajajo dlje in vključujejo zahtevne manevre v steni, se stroški helikopterja hitro povzpnejo v več tisoč evrov.
Ulss 2 Marca Trevigiana (lokalna zdravstvena uprava) še preverja okoliščine, a po trenutnih pravilih bo alpinist najverjetneje prejel celoten račun.
Zakaj je bil označen kot »nepoškodovan«?
V Italiji je (po pokrajinah) ključna razlika med:
reševanjem poškodovanega → stroške krije država
reševanjem nepoškodovanega → stroške krije posameznik
Oznaka »illeso« v uradnem poročilu je zato odločilna. V tem primeru je bil alpinist fizično nepoškodovan, čeprav je bil v objektivno nevarnem položaju.
Širši kontekst: Dolomiti, množični turizem in plačljivo reševanje
V zadnjih letih se v Dolomitih povečuje število intervencij, ki niso posledica nesreč, temveč: slabe priprave, podcenjevanja razmer, pomanjkanja izkušenj, napačne izbire ture, ali preprosto psihološkega zloma v steni.
Italijanske dežele (Veneto, Trentino, Južna Tirolska, …) so zato uvedle plačljivo reševanje, da bi zmanjšale število neutemeljenih klicev in pokrile stroške helikopterskih ekip, ki so v Dolomitih izjemno obremenjene.
V Sloveniji je sistem drugačen (preprost, neodgovoren in značilno zelo blag ter »družbeno všečen« — preprosteje povedano, če so politiki zanič pač napišejo slaba pravila, da tudi njim ni treba odgovarjati za malomarnost): reševanje v gorah je brezplačno za vse (v preteklosti se beležijo le posamezni primeri, v katerih so zaradi nekakšnih zamer policisti predali postopke na ustrezne ustanove — vse zavrnjeno).
Zaključek
Primer s Tre Cime di Lavaredo ni osamljen. Poudarja razliko med državami in odpira vprašanje odgovornosti v gorah. V Dolomitih je pravilo jasno: če si nepoškodovan, plačaš. Za marsikaterega obiskovalca je to neprijetno presenečenje — a italijanske oblasti vztrajajo, da je to edini način, da se reševalne ekipe ne izčrpajo zaradi klicev, ki niso življenjsko ogrožajoči.
