Ker spremljamo vse pogostejše primere, ko se helikopterske zmogljivosti, namenjene zaščiti in reševanju, uporabljajo za prevoz nepoškodovanih oseb (i)z gorskega sveta in se takšna praksa po naših informacijah uveljavlja kot običajna, (ob tem se pojavljajo vprašanja o smiselnosti in upravičenosti takšnih posredovanj, zlasti v primerih, ko zaradi neurgentnih prevozov helikopter s posadko in zdravnikom ni dosegljiv za resnično nujne primere), čeprav obstajajo številne druge bolj racionalne rešitve, smo na URSZR, Ministrstvo za zdravje in Vlado Republike Slovenije naslovili vprašanja …
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
SLUŽBA ZA STRATEŠKO KOMUNICIRANJE
12. junij 2026
Kako ocenjujete upravičenost brezplačnih helikopterskih prevozov nepoškodovanih oseb iz gora?
Glavni cilj helikopterskih prevozov z gora je varovanje življenja vseh obiskovalcev gora oziroma preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja gornikov oziroma preprečitev situacije, v kateri bi lahko prišlo do kompleksne nesreče, kar bi zahtevalo reševanje v večjem obsegu. Gorska reševalna zveza istočasno opozarja, da bi plačljivi helikopterski prevozi in reševanja lahko odvrnili ljudi od pravočasnega klica na pomoč, kar bi povečalo tveganje za smrt ali hudo poškodbo.
Ali razpolagate s podatki o številu takšnih posredovanj in njihovih stroških v zadnjih treh letih?
Nepoškodovane osebe predstavljajo približno 20-30 % vseh gorskih helikopterskih reševanj. Strošek ene ure poleta se giblje med 3.700 € in več kot 7.000 €, odvisno od tipa helikopterja in dolžine naleta. Podrobnejše evidence v stroškovnem smislu po vrsti intervencije niso vodene.
Zakaj se za tovrstne prevoze ne uporabljajo enaka pravila kot za cestna reševalna vozila, kjer so za neurgentne prevoze zadolženi pogodbeni izvajalci?
Reševanje v visokogorju zahteva specializirano opremo ter vrhunsko usposobljene in izkušene posadke. Reševanje najpogosteje poteka z mešanimi ekipami nujne medicinske pomoči in gorskih reševalcev.
Ali načrtujete spremembo pravilnika o uporabi helikopterskih zmogljivosti, da bi se preprečilo zasedanje helikopterjev v primerih, ko ni ogroženo življenje ali zdravje?
Helikopter se uporablja le, ko je to edina varna možnost, v drugih primerih poteka klasično reševanje po zemlji. Zagotovo pa je potrebno spremljanje in prilagajanje na okoliščine helikopterskega reševanje, vendar tu ni mogoče izvajati na hitro sprejetih in ne dovolj premišljenih odločitev. Pri tem pojasnjujemo, da ne smemo mešati reševanja v gorah s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo.
Kako zagotavljate, da zaradi takšnih prevozov helikopter s posadko in zdravnikom ostane dosegljiv za nujne medicinske intervencije?
Naloge so ločene med naloge iskanja ter reševanja (reševanje v gorah in težko dostopnih terenih, angleško – SAR – Search and Rescue) in helikoptersko nujno medicinsko pomoč – HNMP z osnovnim namenom, da ostane medicinska ekipa vedno razpoložljiva. V poletni sezoni in času zimskih počitnic sta na Brniku in Mariboru (samo HNMP) organizirani ločeni dežurstvi, čeprav se naloge v praksi včasih prepletajo.
Ali Vlada Republike Slovenije načrtuje pregled Zakona o gorskem vodništvu, kjer je zapisano, da so gorski vodniki edini, ki lahko vodijo – v tem primeru pomagajo nepoškodovanim v slovenskih gorah?
Zakon ureja poklic in usposabljanje gorskih vodnikov, ne pa humanitarno ali reševalno delo, ter je v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo.
