Kaj prinaša in zakaj je pomemben tudi za slovenske sten(c)e – UIAA ViaFerrataConstruction (PDF 647 KB) UIAA Safety Standard – 171 – Version 1.0
UIAA je maja 2026 prvič objavila samostojen mednarodni standard za (iz)gradnjo ferat – UIAA 171. Gre za dokument, ki dopolnjuje evropski standard EN 16869:2017, a ga hkrati presega tam, kjer so se v zadnjih letih pokazale pomanjkljivosti: pri varnosti padcev, koroziji materialov, razdaljah med sidrišči in pri informacijah za uporabnike.
Standard je nastal na podlagi večletnih raziskav UIAA Safety Commission, ki je analizirala nesreče na feratah v Alpah, Dolomitih, na Balkanu in v Skandinaviji.
UIAA 171 je tako prvi dokument, ki združuje tehnične zahteve, varnostne smernice in obveznosti upravljavcev v enoten okvir.
1. Krajše razdalje med sidrišči – manjši padci, manj poškodb
Največja novost je omejitev največjega zdrsa uporabnika: v navpičnih odsekih največ 2 m, v položnih in previsnih odsekih največ 3 m, v vodoravnih prečkah največ 6 m.
To pomeni, da morajo biti sidrišča ali progresijski elementi (tisti »zobci«, ki preprečujejo drsenje navzdol) postavljeni gosteje kot doslej.
UIAA se je za to odločila po analizi nesreč, kjer je bil glavni vzrok predolg padec, ki ga EAS (feratni blažilec) sicer zadrži, a sile na telo ostanejo previsoke.
Ali so novi standardi pravno zavezujoči?
Novi standard UIAA 171 sam po sebi ni zakon, zato ni neposredno pravno zavezujoč. Je pa v praksi zelo pomemben, ker v primeru nesreče postane merilo strokovne skrbnosti.
V evropskem prostoru velja naslednje:
EN 16869 je evropski standard — ta je lahko pravno zavezujoč, če ga država vključi v zakonodajo ali tehnične predpise.
UIAA 171 je nadgradnja, ki ni obvezna, vendar predstavlja najvišjo raven dobre prakse v stroki.
V primeru nesreč(e) (normalna) sodišča pogosto presojajo: ali je bila ferata zgrajena in vzdrževana v skladu z veljavnimi standardi, ali je upravljavec ravnal v skladu s strokovno prakso, ali so bile informacije za uporabnike jasne in zadostne.
Ker UIAA 171 določa strožje in sodobnejše zahteve (npr. krajše razdalje med sidrišči, označevanje kritičnih odsekov, korozijske analize), lahko v praksi postane referenčni dokument, ki ga bodo strokovnjaki in sodišča uporabljali kot merilo.
Z drugimi besedami: ni obvezen, a v primeru nesreče lahko postane odločilen, saj predstavlja najvišji standard skrbnosti, ki ga je mogoče razumno pričakovati od upravljavca ferate.
Za slovenske upravljavce to pomeni, da bo UIAA 171 verjetno postal »de facto standard«, tudi če ne bo formalno predpisan.
2. Korozija: prvič obvezna analiza okolja
Standard zahteva, da projektant določi stopnjo zaščite pred korozijo glede na: nadmorsko višino, pogostost padavin, temperaturna nihanja, bližino morja ali industrijskih območij, pričakovano obrabo in vandalizem.
To je pomembno predvsem za ferate: v apnenčastih stenah z veliko vlage, v soteskah, v visokogorju, kjer se jeklo hitro utrudi zaradi mraza.
UIAA se tu opira na izkušnje iz Dolomitov, kjer so se v zadnjih letih pojavili primeri napredne korozije jeklenic, ki navzven ni bila vidna.
3. Kritični odseki morajo biti označeni – prvič obvezno
Standard uvaja novost: upravljavec mora označiti odseke, kjer se uporabnik po padcu ne more sam rešiti.
To vključuje: previsne odseke, viseče prečke, mesta, kjer je povratek navzgor mogoč le z žumarjem ali improvizirano tehniko.
To je neposreden odziv na nesreče v Avstriji in Italiji, kjer so reševalci ugotovili, da je bil uporabnik po padcu »ujet« pod previsom, čeprav ni bil poškodovan.
4. Obvezne informacije na začetku ferate
UIAA 171 zahteva, da je na vstopu jasno navedeno: priporočena oprema (UIAA 105, 106, 121, 128), teža uporabnika, za katero je ferata projektirana, datum zadnje verifikacije in pregleda, kontakt upravljavca za prijavo poškodb ali obrabe, opozorila o kritičnih odsekih.
To je pomembno, ker se je v zadnjih letih pokazalo, da je teža uporabnika (prelahki ali pretežki) eden ključnih dejavnikov pri pravilnem delovanju EAS.
5. Digitalni dostop: QR-kode postajajo standard
UIAA prvič dovoljuje, da so informacije dostopne tudi prek QR-kode, vendar morajo biti: v angleščini, v uradnem jeziku države, enakovredne fizičnim oznakam.
To pomeni, da lahko upravljavci zmanjšajo količino tabel, a ne smejo zmanjšati količine informacij.
6. Kaj to pomeni za Slovenijo?
Slovenija ima več ferat (turistične in planinske, ki jih štejejo za zavarovane planinske poti), od Mangarta do Mojstrane, od Gonžarjeve peči do Hvadnika.
UIAA 171 bo vplival predvsem na:
a) razdalje med sidrišči
Številne starejše ferate imajo sidrišča postavljena predaleč narazen, kar pomeni, da bi po novem standardu zahtevale posodobitev.
b) označevanje kritičnih mest
Previsi, kot jih imamo v Mojstrani ali v Gonžarjevem, bodo morali biti jasno označeni.
c) redne verifikacije
Standard zahteva dokumentirano preverjanje skladnosti — to pomeni, da bo moral vsak upravljavec voditi evidenco pregledov.
d) korozija
Ferate v soteskah (npr. Hvadnik) bodo morale imeti boljšo zaščito jeklenic.
7. Zakaj je ta standard pomemben?
UIAA 171 je prvi dokument, ki ferate obravnava kot polnopravne varnostne sisteme, ne kot turistične poti z jeklenico.
Prinaša: večjo varnost, manj možnosti (hujših) poškodb, boljšo preglednost odgovornosti, boljšo informiranost uporabnikov, boljšo konstrukcijsko prakso.
Ferate so v zadnjih desetih letih postale množična dejavnost. Standard je odgovor na to realnost.
