Kratek pregled svetovnega alpinizma
Primorski dnevnik, 26. julij 1989
Bavarca pa se nista prestrašila ogromne pregrade že v dolini. Od doma sta odpotovala z jasnim ciljem, da preplezata prvenstveno smer v tej steni in pogumno sta se lotila dela. Po dveh dneh naporov sta 1. avgusta 1931 stala na vrhu Matterhorna.
Danes velja ta smer kot tehnično ne prezahtevna, kar pa še ne pomeni, da jo zmore vsakdo. Divje okolje, v katerem se dviga, krušljiva skala in strašen občutek osamljenosti povzdigujejo to smer do stopnje, ki jo dosegajo samo redki, dobro pripravljeni alpinisti. Čeprav nima prehodov šeste stopnje, velja vzpon bratov Schmid za enega izmed vrhunskih podvigov v zgodovini gorništva.
Severno steno Grande Jorasses štejemo za najlepšo granitno strukturo v Alpah. V njej se dviga šest preko tisoč metrov visokih stebrov ali robov. Za alpiniste med obema vojnama sta bila najbolj zanimiva Walkerjev rob, ki vodi na glavni vrh, in Crozov rob, ki je morda lažji in se dviga sredi stene. Leta 1935 sta prav preko slednjega Nemca Rudolf Peters, ki smo ga že omenili pri opisovanju zgodovine v Julijcih in Dolomitih, in Martin Meier zmogla steno. Toda v tej steni, ki se nahaja v montblanški skupini, se ni izteklo vse gladko.
Številni poskusi so zahtevali svoje žrtve. Že leta 1931 sta Hans Brehm in Leo Rittler izgubila življenje med enim prvih poskusov. Sam Peters, bodoči zmagovalec, je doživel tragedijo, ko se je s tovarišem Haringerjem prebil do najvišje točke, ki so jo do tedaj dosegli. Vreme se je nenadoma spremenilo in sneženi vihar je zajel navezo, ki je bila že drugi dan v steni. Med naglim sestopom je Haringer zdrsnil na strmem snežišču in pred očmi nemočnega Petersa zgrmel v večstometrski prepad.
Številne naveze so se še poskušale v steni, na srečo brez žrtev, preden sta, kot smo že rekli, Peter in Meier le dosegla vrh. S tem vzponom je bil problem rešen le delno. Manjkal je namreč direktni vzpon na vrh preko Walkerjevega stebra. Podvig je uspel šele leta 1938, in sicer močni navezi iz Lecca. Sestavljali so jo Riccardo Cassin, Luigi Esposito in Ugo Tizzoni. Cassinova smer v Grandes Jorasses še danes velja za eno izmed najzahtevnejših v celem alpskem loku.
