Na Monte Civetti (3.220 m), kjer se Dolomiti radi delajo mogočne, je v nedeljo (14. junij 2026) popoldne potekal prizor, ki bi ga lahko uvrstili v kategorijo »ko se gora stopi pod nogami«.
Dobesedno.
Dva mlada pohodnika iz Združenega kraljestva, stara 18 in 19 let, sta uspešno opravila Ferrato degli Alleghesi in stopila do križa na vrhu Civette. Oprema? Pravilna. Rokavice, čeladi, dereze.
Vse kot iz katalogov za »prve korake v visokogorju«.
Težava?
Sneg, ki se je v nekaj urah spremenil v popolno »čofto« — gosto, razmočeno, drsečo gmoto, ki je bolj podobna tiramisuju kot snežni podlagi.
In čeprav sta imela dereze, sta ugotovila, da dereze na tiramisuju ne delujejo.
Ker je v zadnjih treh dneh v Alpah umrlo deset ljudi (sedem nad Aosto, dva na Pasubiu, eden v Apeninih), sta se odločila, da ne bosta postala številka enajst.
Pametna odločitev.
Ob 13.30 sta poklicala pomoč in razložila, da je teren »nevaren, nestabilen in neprimeren za varen sestop«.
Helikopter SUEM Pieve di Cadore je priletel, tehnik je v lebdenju skočil ven, oba mladeniča strpal v plovilo in ju odložil v Palafaveri, kjer sta verjetno prvič v življenju slišala besedo »neve marcia« (gnil sneg).
In čeprav se zgodba bere kot skeč iz britanskega humorja, je njen nauk precej resen: ko se temperature dvignejo, se tudi najbolj nedolžen sestop lahko spremeni v drsalnico brez pravil. Ko reševalci hočejo povečati statistiko (zakaj pa oni nebi neprestano rastli?), pa vse te prevoze nepoškodovanih štejejo kar pod nesreče, …
