Slovenske novice 13. junija 1997
Med torkovim helikopterskim reševanjem v steni je pilot mislil, da so plovilu odpovedali motorji – Z manevrom je komaj rešil helikopter, o petih prijateljih pa je lahko izrekel le najbolj žalostne besede: Vidim jih, vsi ležijo pod steno – Namestnik načelnika Komisije GRS Slovenije Janez Brojan je na izredni seji po minuti molka za prijatelje, peterico smrtno ponesrečenih reševalcev letalcev in inštruktorjev, dejal, da so vse aktivnosti za načrtovane slovesnosti ob 85-letnici GRS do nadaljnjega ustavljene – Pomoč družinam žrtev
Ljubljana, 12. junija
Zdaj je naša temeljna dolžnost pomoč vsem petim družinam, ki so ostale same. Zastopniki komisije se bomo dostojno poslovili od prijateljev. Vzroke tragedije raziskuje posebna komisija, ki ji bomo tudi mi z našimi poročili pomagali,« smo slišali na izredni seji komisije GRS v Ljubljani.
Uporaba helikopterja za reševanja v gorah je v tretjem delu Navodil GRS natančno določena: kakšne podatke mora tisti, ki prosi za pomoč helikopterja, dati posadki. V primeru, če je helikopterski polet mogoč in odobren, se vodja akcije s pilotom dogovori o izvedbi konkretne reševalne akcije in sodelujočih članov ekipe. Vodja reševalne akcije je odgovoren za reševalno delo, pilot pa za varen polet helikopterja. Pri vsakem reševanju s helikopterjem je obvezno sodelovanje reševalca letalca!
Nič drugače ni bilo v torek na sidrišču Turske gore, ko so se, tako kot vsako leto, usposabljali reševalci letalci. Neuradno smo izvedeli, kaj se je okrog poldneva dalo slišati na radijski frekvenci, ki jo uporablja slovenska GRS in posadke helikopterjev.
Nekaj trenutkov po tistem, ko je letalski tehnik dobil nedvoumen znak, da je na sidrišču vse pripravljeno za dvigovanje »ponesrečenke« v vreči in reševalca ob njej z jeklenico, je pritisnil prožilo električnega helikopterskega dvigala. Jeklenica se je med lebdenjem helikopterja začela navijati in prišlo je do dvigovanja s sidrišča, kjer je bilo takrat vseh pet reševalcev.
In kmalu po tistem je krik pilota zarezal v eter: »Mašina je šla v p …!« Tisti, ki so to slišali, so najprej pomislili, da je odpovedal helikopter. Za grebenom Turske gore je sledil obupen ropot. Pilot je zavil k steni in rešil, kar se je rešiti dalo. Zaradi obremenitev je dodal plin. Hip nato se je začelo plovilo hitro dvigovati. In takrat je prišlo do usodnih pretrgov med reševalno vrečo in vrvmi reševalcev s sidrišča. Pod helikopterjem sta bila na jeklenici pripeta Marjan Kregar iz Kamnika, v vreči pa je bila zdravnica, dr. Mira Ažman. Pilot je nato sporočal po zvezi o skali, ki je zgrmela in prizadet dodal, da ni nikogar več na sidrišču. Nekaj trenutkov pozneje pa je moral izreči najbolj žalosten stavek svojega življenja; »Vidimo jih. Vsi ležijo pod steno…«
Na večerni žalni seji v Ljubljani so o pokojnih reševalcih govorili zastopniki Komisije GRS in RUZR, predsednik države Milan Kučan pa je svojcem pokojnih izrekel sožalja ob tragediji, ki dobiva neslutene razsežnosti.
Mirko Kunšič
