Slovenske novice, 13. september 2021
URESNIČILA SANJE
26-letni Korošici so se uresničile sanje, kljub hudim posledicam kemoterapije je osvojila naš najvišji vrh. Slovenska vojska je otroke, ki so preboleli to zahrbtno bolezen, s helikopterjem pripeljala na Kredarico.
uresničile sanje.
Foto: Tina Horvat
Malo je Slovenk in Slovencev, ki si ne želijo povzpeti na našega očaka. Vzpon je za vsakogar zahteven podvig in velika zmaga, zato je na vrhu vedno zelo veselo. A kakšen praznični vulkan čustev je v petek sprožila Mežičanka Maša Jež, ko se je na ta lep sončen dan vzpenjala na Triglav! Več sto ljudi jo je spremljalo, kako se je počasi, korak za korakom in vzdihljaj za vzdihljajem, trmasto borila z višinskimi metri. »Bravo, Maša, ti to zmoreš, še malo, ti si naša junakinja,« so jo njej neznani ljudje v slovenskem in številnih tujih jezikih ves čas spodbujali in opogumljali med plezanjem po vršnem grebenu, dokler se ni, na robu svojih moči, počasi le prebila na vrh. Zanjo je glasno navijala kar stotnija vojakov ameriške in britanske vojske, ki so se tega dne v okviru vojaške vaje Zvezda Triglava 21 (Triglav Star 21) usposabljali prav na vrhu države. Pripravili so ji pravi višinski špalir.
Uresničile so se ji sanje
Kljub temu da se je na vrhu sesedla od utrujenosti, so se 26-letnici tega dne uresničile sanje. Kot deklica je namreč pri 14 letih zbolela za rakom, imela je tumor na možganih. Po 33 obsevanjih in 15 kemoterapijah ji je v nekaj letih uspelo premagati bolezen, ves čas pa je njeno borbo spremljala vsa Slovenija. Tudi na Slovenskih novicah smo jo ves čas podpirali in zanjo zbirali denar in zamaške, da si je lahko med zdravljenjem kupila drage beljakovinske napitke, edino hrano, ki je ni izbruhala. Stranski učinki kemoterapije so na njenem telesu pustili trajno okvaro, delno je ohromela, zato težko hodi in nekoliko težje govori.
A to pogumne in trmaste Korošice, ki je nedavno končala šolanje v Zavodu Cirius v Kamniku, ni ustavilo pri njenih življenjskih načrtih. Kot da ne priznava njene bolezni, se loteva zelo smelih podvigov, povzpela se je že nad dva tisoč metrov visoko Raduho in nekoliko nižjo Uršljo goro, lotila se je teka na smučeh, nazadnje je začela še plezati. Nekoč je v pogovoru za Slovenske novice v smehu priznala, da je balinanje in šah ne zanimata, ker si pri tem preveč pri miru, medtem ko plezanje odlično vpliva na njeno dobro počutje. V Plezalnem centru Ljubljana (PCL), kjer so ji omogočili brezplačne obiske, je pred tremi leti spoznala tedanjega trenerja, sedaj pa selektorja slovenske parareprezentance v športnem plezanju Jurija Ravnika, ki je pri njej opazil velik napredek že v nekaj urah in nam je povedal: »Maša in drugi paraplezalci morajo vložiti v plezanje veliko več kot običajni rekreativci, zato se jim lahko samo klanjamo in se od njih naučimo, kaj pomeni, če se nikoli ne predaš in ne iščeš izgovorov.«
Mali veliki junaki
Pred štirimi leti nam je Maša povedala tudi, da si bolj kot vse drugo želi na Triglav. Vendar bi za to potrebovala helikopterski prevoz do Kredarice, saj sama tako dolge razdalje ne zmore prehoditi. Pa smo šli na Slovenskih novicah v akcijo. Najprej smo preverili, ali gre v resnici sploh za realen cilj ali zgolj za njene neuresničljive sanje. Ja, Maša je sposobna priplezati s Kredarice na vrh Triglava, so nam po srečanju in preizkusu njenih sposobnosti potrdili alpinisti in gorski vodniki v PCL. Sedaj nam je bilo treba poiskati le še helikopterski prevoz. Žal so nas v prejšnjih letih zavrnili tako v vodstvu slovenske policije kot tudi Slovenske vojske, prav tako nismo bili uspešni pri iskanju sponzorja za komercialni helikopterski polet.
Nedavno pa se je pojavila rešitev, in sicer je helikopter uspelo zagotoviti Urški Kolenc, predsednici društva Junaki 3. nadstropja, katerega članica je tudi Maša. Društvo, ki združuje starše otrok, zdravljenih na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pomaga staršem obolelih otrok in še posebej v septembru, ki je mesec ozaveščanja o otroškem raku, pripravlja številne akcije in dogodke. Za letos si je predsednica društva zamislila prav poseben podvig, na Triglav je želela ponesti zastavo junakov. A ne samo to, želela je, da se ji pridružijo tudi veliki mali Junaki, otroci, ki so preboleli to zahrbtno bolezen.
Po pogovorih na Generalštabu Slovenske vojske ji je uspelo! Ne le, da je Slovenska vojska zagotovila helikopterski prevoz za Mašo, izkazali so se s tako dobro organizirano vojaško-civilno človekoljubno akcijo, da je na Kredarico lahko poletelo kar 29 malih borcev s spremljevalci, zagotovili so še prevoz z vrha Triglava in vojaške gorske reševalce, ki so varno pospremili 10 junakov na vrh. Z odličnim kosilom v Triglavskem domu na Kredarici so nahranili lačne želodčke, poskrbeli pa so tudi za duhovno hrano, saj so v kapelici Marije Snežne organizirali mašo, na kateri so molili za zdravje vseh malih in velikih junakov, pa tudi za vse tiste junaške zvezdice, ki so bitko z boleznijo izgubile. Mašo je vodil vojaški vikar Miran Pregelj.
Vpila bi, a ni več imela moči
»Kako sem bila vesela, ko sem izvedela, da gremo na Triglav. To so bile moje sanje. A bolj ko se je bližal ta dan, bolj me je bilo strah. Ves čas sem si govorila, da zmorem. Potem sem dobila super gorskega vodnika, vojaka Mateja. Brez njega ne bi zmogla! Na koncu je bilo res hudo, v zadnji steni pod vrhom sem že skoraj obupala. Ampak me je Matej tako prijazno gnal naprej, da mi je vendarle uspelo. Še dodatno motivacijo pa sem dobila, ko so mi vsi ploskali in navijali zame. Bilo je neverjetno, popolni tujci, tudi iz drugih držav, so me ves čas spodbujali. Na vrhu bi kar vpila od veselja, pa nisem imela več moči,« nam po vzponu v simpatičnem koroškem narečju pove Maša.
Največja junakinja tega dneva kar ne najde besed zahvale vsem, ki so ji pomagali pri uresničitvi njenih sanj. »Hvala, hvala, tisočkrat hvala mojemu super ortopedu Mateju Drobniču za dve res izjemni operaciji, po katerih še lažje premagujem ovire, lažje hodim, tečem, kolesarim, tečem s smučmi … Ni še vse popolno, ampak verjamem vase in mogoče se kdaj vidimo celo na maratonu! Po 12 letih, odkar sem zbolela za rakom, lahko rečem, da sem srečna. In ponosna sama nase. Vse to zaradi vseh okoli mene, mojih prijateljev, vseh v zavodu Cirius, najbolj pa Nadje Cvirn, predvsem pa moje družine, moje mami Simone in Mateja, babi Irene, vseh, ki me spremljate in ste ponosni name. Hvala, hvala, hvala, ker ste z mano na tej težki poti življenja, ki zaradi vas ni več tako težka! Kakšen dan je bil danes! Hvala Urški Kolenc in Tini Horvat s Slovenskih novic in vsej ekipi, ki mi je to omogočila.«Jokali od srečeMalo pred Mašo pa je uspelo osvojiti Triglav kar desetim malim junakom, ki so jih na vrh pospremili ali starši ali usposobljeni gorski vodniki, ki so sodelovali pri tem velikem projektu. To so bili pripadnika Slovenske vojske Matej Bizjak in Goran Turundič, oba vrhunska gorska reševalca, prvi iz Gorske reševalne službe (GRS) Kamnik, drugi iz GRS Ljubljana. Iz GRS Ljubljana sta pomagala gorska reševalca Brane Žorž, ki je tudi načelnik društva, in Bojan Goli, iz Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS) pa je prihitel na pomoč Uroš Grilj.
Tudi vojska je molila Kot nam je na Kredarici povedal načelnik civilnovojaškega sodelovanja pri Slovenski vojski Ludvik Kožar, so z veseljem podprli to dobrodelno akcijo in uresničili sanje Junakom 3. nadstropja. Prav tako je s ponosom dodal, da so med vzpenjanjem proti vrhu mnogi tudi molili zanje, saj je vojaški vikariat organiziral mašo za zdravje vseh junakov. Daroval jo je vikar Miran Pregelj. »Veseli nas, da smo jim polepšali dan! Tukaj je res izjemno vzdušje in lepo je videti te srečne otroke in njihove starše. Maši in vsem junakom čestitamo za podvig in se veselimo z njimi.«
»Dolgo smo planirali ta dan za naše junake! Upala sem, da bo nekaj posebnega, in moram priznati, da je bilo še lepše, kot sem si zamislila v sanjah. Ves dan so me preplavljala močna čustva! Že ko sem slišala in videla leteti prvi, drugi, in ko je nad mano zakrožil še tretji helikopter, ki je pripeljal otroke in starše na Kredarico, sem zajokala. Zajokala od sreče, da se začenja. Nasmehi otrok na Triglavu so poplačali vse! Iskre v očeh staršev so mi spet pripeljale solze v oči. Bil je dan, na katerega med zdravljenjem niso pomislili. Bil je dan, ki nam bo ostal v spominu,« nam je ob koncu dneva povedala Urška Kolenc, ki se je na Triglav povzpela tudi s svojo hčerko Mio, sestrico njihove junaške zvezdice Eme, ki je žal izgubila bitko z otroškim rakom.
Res je bil nepozaben dan! Tudi za vse nas, ki smo spremljali junakinjo Mašo in njene soborce na Triglav ali samo opazovali iskrice v očeh tistih, ki so prileteli na Kredarico, je bil to eden od najlepših in najbolj čustvenih dogodkov, ki se ga bomo s ponosom spominjali vse življenje.
Tina Horvat
