Slovenski poročevalec, 5. avgust 1949
Foto: arhiv Rado Kočevar
Ljubljansko planinsko društvo je ob veliki gmotni pomoči Planinske zveze Slovenije organiziralo alpinistično odpravo na Čvrsnico v Hercegovini. Namen odprave je bil, preiskati planinske predele v okolici Čvrsnice ter jih alpinistično obdelati. Med 16. udeleženci so bili tudi najvidnejši predstavniki mladega povojnega alpinističnega rodu Kočevar Rado, Zupan France, Blažina Aleksander, Verovšek Miha in drugi.
Odprava je odpotovala iz Ljubljane 23. Julija ter po dveh dneh prispela na svoj cilj v dolino Divo Gaborico, ki v marsičem sliči na Robanov kot v Savinjskih Alpah, vendar se močno pozna nižja nadmorska višina ter precejšen vpliv sredozemskega podnebja. Stene tu okoli so precej porasle, tako da ne dajejo tiste veličastne slike kot stene Julijskih in Savinjskih Alp. Plezanje je zaradi silne vročine otežkočeno, kar preprečuje vrhunske alpinistične storitve. Tu so idealne razmere za plezanje le zgodaj spomladi in pozno jeseni. Delo odprave je občutno oviralo tudi pomanjkanje pitne vode pri dostopu k stenam, še bolj pa v stenah.
Kljub naštetim težkočam so ljubljanski alpinisti v kratkem času petih dni opravili vrsto prvenstvenih vzponov, med katerimi so tudi smeri, ki bi delale čast marsikateri steni naših planin Naj navedemo poglavitne prvenstvene vzpone, ki so jih izvedli člani odprave:
Jugovzhodna stena Plase, raz z desne proti levi, višina razu 250 m, čas plezanja 4 ure, prvi del zelo težaven s skrajno težkimi mesti, uporaba 6 klinov; plezala Blažina Aleksander in Šerbec Fredi.
Jugozahodna stena Plase, centralna smer, višina 250 m, čas plezanja 3 in pol ure, zelo težavno, uporaba 10 klinov; plezala Vavken Evgen in Vido.
Zahodna stena Meriča Kuka, poizkus vzpona v centralnem delu zahodne stene, umik. Plezalca sta prišla v višino 250 m v 6 urah. Stena izredno težavna in krušljiv teren, kar otežkoča uporabo varovalnih klinov. Plezala; Verovšek Miha in Škerl Daniel.
Jugovzhodna stena Drinjače, višina stene 700 m, čas plezanja 3 ure, srednje-težavno s težkimi mesti. uporaba 8 klinov; plezala Kočevar Rado in Pajer Danica.
Navpični stolp Zavodnje stene, dobljena visina 150 m, nato umik. Uporaba 15 klinov, izredno težavno s skrajno težkimi mesti; plezala Zupan France in Levstik Igor.
Zahodna stena Meriča Kuka, dosežena višina 120 m, čas plezanja 2 uri, lahko; plezala Zupan France in Fakin Božo.
Severozahodni steber zapadne stene Meriča Kuka višina 800 m, čas plezanja 15 ur z bivakom, uporaba 38 klinov, izredno težavno; plezala Andlovic Jože in Semrov Ksavo. Ta tura je bila najtežja ter v alpinističnem pogledu izredno pomembna,
Ljubljanski alpinisti so se seznanili z običaji in navadami hercegovskega ljudstva ter spoznali legendarno gostoljubnost tamkajšnjega prebivalstva. Povsod so našli razumevanje za delo odprave, ki je prav zaradi tega tako dobro uspela in dosegla svoj namen.
