V znamenju varstva narave
Železar, 22. februar 1974
Čeprav je bilo v soboto, 16. februarja zvečer v raznih poročilih odgovornih planinskih delavcev naštetih precej različnih problemov, si upam trditi, da je celoten zbor imel nekakšen nadnaslov posvečen predvsem problematiki varstva narave in sploh človekovega okolja. Ista vprašanja je omenjal tudi predsednik PZS dr. Miha Potočnik v svojem pozdravnem govoru, kar je popolnoma razumljivo, saj je dovolj, če se ozremo okoli sebe, pa kjerkoli tiste romantične prvobitnosti samo lastne enkratnosti ni več. Pozdravljajo nas vsemogoči dosežki kemične industrije, ki služijo v embalažne namene. Z vrha Triglava, gore iz našega grba, se nam vsem skupaj izzivalno smehlja najvišje jugoslovansko smetišče. A Triglav je le eden izmed številnih vrhov v naših gorah in smetišče na njegovem vrhu je le eno od podobnih »Turističnih zanimivosti« pri nas. Toda kdo je za vse to odgovoren? Samo planinci prav gotovo ne. Res pa je, da prav planinci lahko veliko narede na tem področju. Z vzorom naj pokažejo drugim ljudem, ki z belo srajco in kravato puste v dolini tudi kulturo, kakšen odnos moramo vsi skupaj imeti do narave, katere proizvod smo in popolnoma odvisni od nje. Vse, kar delamo v škodo narave, delamo v svojo lastno škodo. Podana poročila že standardno niso vzbudila kakšne posebne razprave, kar pa ne pomeni, da niso bila izčrpna. Res je le, da se vsi tisti, ki aktivno delajo v planinski organizaciji, dobro poznajo med seboj in vedo za vse probleme, a se drže načela, da je ovire bolje odstranjevati, kot pa govoriti o njih. Tisti pa, ki so se kljub vsemu oglasili, so v svojih prispevkih omenjali kopico dejstev in spet je prevladovalo varstvo narave, pa naj si je bilo govora o vršiških žičnicah ali zajezitvi Radovne. Že omenjeno izvajanje predsednika PZS, ki je odražalo veliko poznavanje problema, nam je odkrilo nova obzorja in novo gledanje na varstvo narave je bila logična posledica. Ali res lahko vse te pomembne odločitve sprejemajo najvišji forumi mimo planincev, ki so v večini primerov najbolj prizadeti. Tak in podoben odnos do celotne planinske organizacije, ki je med drugim tudi najmočnejša športno-rekreacijska institucija v Sloveniji, je že dolgo prisoten. Kaj se boste vmešavali v te stvari, pustite Sočo Tolmincem, Bohinj Bohinjcem itd. ponavljajo vsevprek prav tisti, ki bi morali prvi poklicati planinske delavce v svoje vrste. Prav zato je predsednik PZS opozoril jeseniške planince na njihovo dolžnost in pravico, da sodelujejo v vseh odgovornih forumih, pa naj bo to telesnokulturna skupnost, ali pa konzorcij za izgradnjo vršiških žičnic. Letna planinska skupščina, ki so jo pozdravili številni gostje, predstavniki sosednjih planinskih društev, je svoje delo zaključila na že ustaljen način, s plesom in glasbo v zgornjih prostorih Kazine.
Mitja Košir
