Franci Savenc
Po uspešni zimski sezoni (10 prvih zimskih vzponov), čeprav zimske razmere niso bile posebno ugodne, smo pričakovali tudi uspešno letno sezono. Takšno, kot smo ¡o lahko spremljali, pa so verjetno pričakovali le redki.
Pred sezono
Manj živahna predsezona se je letos končala nenavadno zgodaj, med prvomajskimi prazniki, če sklepamo po opravljenih vzponih. Ne moremo biti zadovoljni z bilanco smukov, ki jih je bilo letos občutno manj. Z vzponi so naši plezalci, kot je že navada, pričeli zunaj Slovenije. Dve »mali odpravi« Akademskega AO in AO Kozjak sta bili v Kleku. Ponovili so Brankovo smer (Gselman – Meden, Šturm – Kozinc) ter Žoharjev steber (Doberlet-Šoštarič, Gradišar-Kunstelj) in več lažjih smeri. Peter Ščetinin pa je v navezi z Georgom Haiderjem preplezal štiri krajše prvenstvene smeri v Paklenici in opravil 3. ponovitev velebitske smeri.
Med prvomajskimi prazniki so se plezalci izkazali kot doslej še nikoli. Navezi Košir – Manfreda in Krivic – Maležič sta prvič ponovili mojstranško direttissimo v Stenarju, dva dni za tem pa so opravili še 2. ponovitev Ancljevega stebra (Krivic – Manfreda) in vzpon po Kočevarjevi smeri (Košir – Maležič). Naveza Košir-Manfreda pa je že pred tem opravila tudi 1. ponovitev smeri Krušic – Dimitrov v Mali Goličici. V Paklenici je bila na zboru jugoslovanskih alpinistov rekordna udeležba. Sodelovalo je kar 106 plezalcev, iz Slovenije (49), Hrvatske, Makedonije in Avstrije. Skupno so opravili 324 vzponov, med njimi tudi dva prvenstvena (»funkcijo« in šaleško smer, obe v Anič-kuku). Med pomembnejšimi vzponi velja omeniti 3. in 4. ponovitev »klina« (Gradišar – Kunstelj in Šoštarič-Doberlet) ter velebitske (Šoštarič – Doberlet in Jošt – Dvoršek).
V tem času je prišlo tudi do prvih vzponov v tujih gorah. Zakonca Ščetinin sta preplezala tri smeri v Wilder Kaiserju, Fleischbanku, Mlač in Sirnik pa prav toliko v Dolomitih v Tofanah.
V Kamniških Alpah je bilo največ vzponov na Koroški. Tri naveze AO TAM so opravile 1. ponovitev SZ stebra Vežice (Prelog – Cverlin, Pristovnik – Kavnik B. in Kavnik D. – Renčelj), kamniška (Pollak in Kosec) pa 1. ponovitev akademske smeri v Vežici in 2. ponovitev ista naveza 28. VI.
Maj, junij in julij je minil predvsem v znamenju navez, ki so se temeljito pripravile na odhod v tuje gore. Naveza Košir – Manfreda je presenetila s težkimi ponovitvami v izredno kratkem času (ljubljanske 15. 6. – 5h, variante 1.6. — 69). P. Ščetinin je opravil zopet dva vzpona sam (Virens -J raz Skute – greben na Rinko – Igličeva ter desno smer v Dedcu). Skupaj z Barbko pa sta opravila še 3. ponovitev kamniške v Koglu (18. 5.). Kukovec – Resnik in Jošt – Dvoršek so opravili 2. ponovitev Reyine smeri v Ojstrici, pri čemer so jo v zgornjem delu popravili (15. 6.). Krivic in Košir pa sta opravila 3. ponovitev Cizljeve smeri v Špiku (18. 5.). Razen tega so naveze preplezale do konca junija še 21 prvenstvenih smeri in več zanimivih ponovitev.
Tabor v Krnici je uspel le deloma. V ne preveč ugodnem vremenu je 56 udeležencev opravilo okoli 130 vzponov in oglednih tur, poznala pa se je odsotnost starejših, bolj izkušenih plezalcev, ki bi mlajše lahko popeljali tudi v težje stene.
Ko so julija prvi plezalci že odšli v Zahodne Alpe, je bilo v domačih gorah še zelo živahno. Kofler in Ažman sta ponovila ljubljansko smer (3. pon.) in varianto v Travniku, Šoštarič in Lajevec »zajedo« v isti steni. Hočevar in Duhovnik Jože sta opravila 2. ponovitev smeri Juvan – Hudeček v Travniku (4. 7.), J. Mihelič in Hutter pa isti dan 1. ponovitev smeri v Vršacu z novim direktnim izstopom. Svečnik in L. Božič pa sta opravila 3. ponovitev Ancljevega stebra (21. 7.) v Stenarju.
Okoli Mt. Blanca
Z vzponi v tem predelu sta pričela Belak in Krivic, ki sta se udeležila mednarodnega alpinističnega tabora ENSA (JZ greben Aig. du Midi, Contaminov ozebnik v Mt. Blanc du Tacul s prečenjem Mt. Blanca). 14. in 15. 7. sta preplezala »hruško« v Brenvi, Košir in Manfreda pa istočasno smer »Major« v isti steni. Sledila sta dva vzpona v Freneyu (18. in 19. 7.): Harlinovo smer sta ponovila Belak in Krivic, centralno pa naveza Košir in Manfreda. Nato so plezali v les Droites (21. in 22. 7.) Couzyjevo smer in to 1. ponovitev izstopne variante (Belak – Krivic) in direktno (Košir – Manfreda).
Med tem so prišli v Chamonix še drugi plezalci. Kunstelj in Gradišar sta 21. in 22. 7. kot naša druga naveza ponovila Walkerjev steber, Belehar, Ekar, Jamnik in Taler, kandidati za Karakorum, pa Sentinelle Rouge (20.-21. 7.) v Brenvi. Doberlet in Šoštarič sta ponovila greben Brouillard (18., 19. 7.), viseči ledenik v Aig. Blanche de Peuterey z grebenom (22. 7.) in Z steno Aig. Noire de Peuterey (29., 30. 7.), kjer sta med bivakom, žal, močneje ozebla. Po dolgem času je prišlo tudi do prvenstvenega vzpona v tujini. Opravila sta ga Krivic in Manfreda (27.-28. 7.) v Mont Dolentu (V, 500 m, močno krušljivo). In končno sta Krivic in Mlač kot naša prva naveza ponovila (6.-7. 8.) Petersovo smer v Grandes Jorasses, nato pa skupaj z Dvoršekom še Walkerjev steber (10.-11. 8.).
Tudi drugod uspešno
Eiger so naši plezalci letos obiskali štirikrat in ga dvakrat tudi preplezali. Kot prva sta uspela Kukovec in Resnik (23. in 24. 7.), drugi vzpon pa sta opravila navezi Meden – Reis in Gselman – Šturm (8., 9. 8.).
Tudi okolica Matterhorna letos ni samevala. Mlač in Cedilnik sta ponovila greben Furggen (16. 7.), Zmutt, Carellov ozebnik v Teste de Lion in greben vodnikov.
Zakonca Sčetinin sta ponovila smer Vecchio v P. de Frida, smer Egger v Picco-lissimi (13. 7.), Cassin-Ratti v Z. Cini (15. 7.) ter Cassinovo smer v SV steni Piz Badile (18. 9.), za konec pa še Solda-Conforti v J steni Marmolade (9. 8.). Mojstranski alpinisti so bili tudi letos najprej v Dolomitih. Kofler in Ažman sta najprej ponovila »največji napušč« (19.-20. 7.) v Z Cini, nato pa še »rumeni raz« (23. 7.) in švicarsko direttissimo (24.—25. 7.), Brojan in Dolžan pa sta preplezala smer Vecchio. Vzpone v Zahodnih Alpah (Eiger) jim je preprečilo slabo vreme.
Tudi Grossglockner ni imel miru. Razen posameznih navez so se pod njim mudili udeleženci zveznega ledeniškega tabora, ki ga je vodil Janez Golob. Osem jih je preplezalo Pallavicinijev žleb.
V Tatrah sta se mudili dve naši navezi (Bernard – Žagar in Povše – Rupnik, ki naj bi se udeležili inštruktorskega tabora. Ponovili sta med drugim Puškašove plošče v Volovi veži in Ošerpancih ter Plšekovo smer (s prvenstveno varianto) v isti steni.
Salberger in Šegula sta se udeležila alpiniade ob 100-letnici Leninovega rojstva. Oba sta se preko Razdelne povzpela na Pik Lenina (7128 m).
Doma
Poleti je bilo v domačih stenah močno čutiti, da so bile vse najboljše naveze v tujih gorah. Bilo je izredno malo prvenstvenih (3) in skromno število pomembnejših ponovitev. Od njih velja posebej omeniti le 1. ponovitev »belega raza« v Dedcu (31. 8. – Jošt in Teržan).
Žal pa nismo ostali tudi brez težkih nesreč. Smrt je terjala najprej življenje dr. Uroša Tršana (43) in dr. Braneta Pretnarja 26). Zdrsnila sta v razu Travnika (2. 7.). Po uspešni sezoni pa je v direktni smeri Štajerske Rinke omahnil v smrt še Janez Resnik, ki je hotel kot tretji samohodec preplezati steno.
Mala odprava v Prokletije je imela smolo z vremenom. Mica Kavar je kot prva ženska ponovila grapo Kopja, prvenstveno v južnem vrhu Karanfila pa sta splezala Lenča Korenčan in Rajar).
Po povratku iz Zah. Alp je Krivic s Cedilnikom preplezal še eno prvenstveno smer »mansardo« v Planji (30., 31. 8.), na ženskem »rendez-vous« v Zermattu pa se je pet naših alpinistov (P. in B. Ščetinin, N. Fajdiga, Blažina in Rupar) povzpelo prek S stene Breithorna.
Sedaj moramo počakati še na novice iz Himalaje. Če bo uspel vzpon na Annapurno II, bomo lahko zares rekli tisto, kar so nekateri že nekajkrat prezgodaj trdili: Naš alpinizem je dohitel sosede.
