Najhujša tragedija v kabardinsko‑balkarskih gorah v zadnjih letih
V Bezengijskem kanjonu v Kabaradino‑Balkariji se je 6. septembra 2026 zgodila huda nesreča, ko je z masiva Mižirgi okoli 17. ure zdrsnila velika snežna lavina in neposredno zadela registrirano alpinistično skupino.
Lavina je sprva zajela 15 alpinistov, ki so bili na označenem visokogorskem vzponu. Kasneje se je izkazalo, da je bila celotna odprava večja – 33 ljudi – in da je bil del skupine razpršen po terenu.
17:00, 6. september 2026 – z masiva Mižirgi se sproži velika snežna lavina
Lavina direktno zadene skupino 15 alpinistov na registriranem vzponu.
Prve informacije govorijo o dveh mrtvih, treh ranjenih in desetih pogrešanih.
Aktivirana je visokogorska reševalna služba Elbrus ter operativna skupina MČS Kabaradino‑Balkarije.
Do večera so s pomočjo helikopterja MI‑8 v Naltčik prepeljali tri ranjene.
Reševalci na teren napotijo dodatnih 25 pripadnikov MČS in šest pripadnikov lokalne službe.
Zaradi noči in nevarnosti ponovnih plazov se iskanje nadaljuje v omejenem obsegu.
Uradno stanje ob 09:00, 7. septembra 2026
Enajst mrtvih – potrjeno, poškodbe niso bile združljive z življenjem.
Šest ranjenih – hospitalizirani.
Deset alpinistov se je uspelo samostojno rešiti.
Šest pogrešanih – iskanje poteka neprekinjeno.
Na terenu deluje 56 reševalcev, ki se soočajo z: izjemno zahtevnim gorskim reliefom, visoko lavinsko nevarnostjo, nestabilnimi snežnimi ploščami, težkimi vremenskimi razmerami.
Mižirgi ali Mižirgi‑Tau (Мижирги Мижирги-Тау / karačajsko‑balkarsko Mižergen — »tisti, ki povezuje« / Mizhirgi) je sedma najvišja gora Kavkaza in najnižji med kavkaškimi pettisočaki. Višina zahodnega vrha Mižirgi znaša 5018,7 m, vzhodnega vrha pa 4924,0 m. Gora je ena izmed vrhov t. i. Severnega masiva, dela Bokovega grebena na tem območju.
Po eni od različic je gora poimenovana po balkarskem pastirju Mazhirju Attajevu iz vasi Bezengi, ki naj bi se po nepotrjenih podatkih povzpel na vrh sredi 19. stoletja. Prvo uradno zabeleženo vzpon na vrh je opravil Herman Woolley leta 1889. Prvi vzpon na zahodni vrh po južnem grebenu so leta 1934 opravili švicarski alpinisti Lorenz Saladin, Hans Graf in Walter Frei.
Vzponi na Mižirgi imajo kategorije zahtevnosti od 4B (ruske ocene / npr. vzhodni vrh po vzhodnem grebenu).
Mižirgi je uvrščen na seznam desetih vrhov Ruske federacije, ki omogočajo pridobitev naziva »Snežni leopard Rusije«.
Preiskava in odgovornost
Po nesreči je ruski Preiskovalni komite (SK) sprožil kazenski postopek zaradi suma malomarnosti. Preiskava se osredotoča na: ali je bila skupina pravilno registrirana, ali je bila vremenska napoved upoštevana, ali je bil teren v času vzpona ocenjen kot varen, ali je bila odločitev za nadaljevanje ture sprejeta kljub opozorilom.
Dogajanje spremlja tudi prokuratura Kabaradino‑Balkarije, ki nadzira ugotavljanje okoliščin tragedije.
Bezengi – eden najnevarnejših, a najprivlačnejših delov Kavkaza
Bezengijski kanjon je znan po izjemno strmih stenah, pogostih snežnih plazovih, velikih visečih ledenikih, hitro spreminjajočih se razmerah.
Masiv Mižirgi je del t. i. Bezengijske stene, najvišje in najdaljše gorske pregrade v Evropi, kjer se nesreče dogajajo pogosto – a redko v tako tragičnem obsegu.
MČS – Bezengi, 7. september ob 20:10 – iskanje na Mižirgi ustavljeno do jutra
Po 19. uri so bile v Bezengijskem kanjonu zaradi močnega poslabšanja vremena in ponovnega zdrsa plazov vse aktivnosti na gori Mižirgi začasno ustavljene.
Reševalcem je uspelo pripraviti telesa enajst žrtev za kasnejšo evakuacijo.
Usoda še šestih pogrešanih alpinistov ostaja neznana.
Pod goro trenutno ostaja dvanajst pripadnikov MČS, ki so čez dan uspeli urediti improvizirano bazo in izvesti omejeno iskanje.
46 reševalcev je v pripravljenosti v alplagerju Bezengi, kjer čakajo na možnost ponovnega poleta.
Razlogi za prekinitev: gosta megla, veter, nevarnost nadaljnjih porušitev snežnih struktur, nemogoče varno delovanje helikopterja Mi‑8.
Načrt za 8. september
Če bodo jutranje razmere dovoljevale, je predvidena ponovna premestitev ekip z Mi‑8 in nadaljevanje iskanja ter evakuacije.
Artur Čagov- Bezengi, 9. september ob 10:10
Nadaljujejo se iskalna in reševalna dela ter evakuacija umrlih pod severno steno vrha Mižirgi. Evakuiranih je dvanajst najdenih trupel, ki so jih odkrili reševalci Elbruskega visokogorskega odreda. Danes, 9. septembra 2026, je bilo pod podori najdeno še eno telo.
Na območju dela se pojavljajo ponovni zdrsi lednih mas. Pri teh ponovnih zdrsih ni poškodovanih. Združena skupina reševalcev Elbruškega, Karačajevo-Čerkeškega in Severnokavkaškega iskalno‑reševalnega odreda deluje na kraju.
Artur Čagov- Bezengi, 10. september ob 16:10
Iskanje pogrešanih po veliki snežno‑ledni lavini v Bezengijskem kanjonu se nadaljuje. Danes, 10. septembra 2026, je bilo pod zasutjem najdeno še eno telo.
Razmere na območju so izjemno zahtevne. V sektorjih, kjer se reševalci lahko začasno zatečejo pod skalne previsne strukture, delo dodatno otežujejo pogosti kamniti padci.
Na kraju nesreče deluje združena skupina reševalcev iz: Elbruškega visokogorskega PSO, Karačajevo‑Čerkeskega PSO, Severnokavkaškega PSO.
Vsi ostajajo na terenu in nadaljujejo iskanje kljub nevarnim razmeram.
Artur Čagov- Bezengi, 13. september ob 16:10
Po sedmih dneh neprekinjenih iskalno‑reševalnih del je bila danes na ledeniku Mižirgi v Bezengijski soteski (Kabaradino‑Balkarija) zaključena ena najtežjih operacij v zgodovini tamkajšnjih gora. Izpod snežno‑ledene mase so reševalci izvlekli telesa vseh 17 pogrešanih alpinistov. Vsi so bili prepeljani v Nalčik, kjer potekajo identifikacijski postopki.
Prvi dan je bilo rešenih šest alpinistov, ki jih je helikopter MČS Rusije odpeljal v Republikansko klinično bolnišnico v Nalčiku. V trenutku sprožitve lavine je bilo na območju 33 članov odprave, ki so se vzpenjali po ledeniku Mižirgi.
V akciji je sodelovalo 76 reševalcev iz več visokogorskih in regionalnih enot: Elbruški visokogorski PSO, Severnokavkaški regionalni PSO, Stavropolski, Karačajevo‑Čerkeški, Inguški, Čečenski in Severno‑Osetinski PSO, ter center »Lider«.
Vključenih so bile tudi 4 kinološke ekipe z reševalnimi psi. Pomoč so nudili inštruktorji alpinističnega tabora Bezengi, osebje medicinske službe za katastrofe Kabaradino‑Balkarije, prostovoljci in gasilci‑reševalci iz različnih služb. V operaciji je sodelovala letalska podpora MČS Rusije, Rosgvardije in zasebnih letalskih družb.
