Slovenske novice, 20. november 2022
MANGART
Gorski vodnik Klemen Griča je pomagal Avstrijki, ki se je na zaledeneli Mangart odpravila brez zimske opreme. V naših gorah letos že 35 mrtvih.
Gorski reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) si niso še niti malo opomogli od letošnje rekordne poletne gorniške sezone, njihove intervencije pa se kar naprej vrstijo. Že vse poletje so reševali premnoge popolnoma neizkušene posameznike, ki so izzivali nesrečo in se brez prave opreme odpravili v gore, sedaj, jeseni, pa tam preti nova nevarnost – po dolinah je bilo dolgo poletje, vrhove v visokogorju in severne pristope je že pred časom pobelil sneg.
A (pre)mnogi se tega sploh ne zavedajo in se podajo na turo brez obvezne zimske opreme. Gore takih napak pogosto ne dopuščajo in žal jih mnogi tudi plačajo z življenjem. V naših gorah je letos umrlo že 35 ljudi. Za lažjo primerjavo, v vsem lanskem letu jih je 29.
Ena takšnih zgodb, ki se je le po naključju končala srečno, se je nedavno zgodila na 2679 metrov visokem Mangartu. Zaradi udobnega dostopa, na Mangartsko sedlo namreč pripelje naša najvišja cesta, je četrta najvišja gora Slovenije zelo priljubljena med ljubitelji gora, ki se nanjo od tam povzpenjajo po zelo zahtevni Slovenski ali pa po nekoliko lažji, a tudi zahtevni Italijanski poti.
Prestrašena, brez derez in cepina
Vsak gornik zelo dobro ve, da je za obe poti v zimskih razmerah potrebna zimska oprema, torej dereze, cepin in čelada, očitno pa na to ni pomislila Avstrijka, ki se je konec prejšnjega tedna na vrh podala po Slovenski poti.
helikopter Slovenske vojske. Foto: Klemen Gričar
Kako je bil presenečen kranjskogorski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec Klemen Gričar, ki je bil tistega dne na alpinistični turi v smeri Jugozahodni raz s svojo partnerico Ivo Kaštela, ko je na izstopu njegove smeri, kjer se ta priključi Slovenski poti, zagledal tujo planinko, v vsej predpisani opremi za ferate, a brez derez in cepina. »Spraševala je, kako se pride na vrh oziroma dol. Nekaj mi ni štimalo. Delovala je prestrašeno in nikakor ni bila za to, da bi se spustila po smeri vzpona. Opreme ji nisva mogla posoditi, saj sva jo potrebovala zase, po poti za sestop pa je bil trd in poledenel sneg,« pripoveduje Gričar.
Po kratkem pogovoru s prestrašeno Avstrijko je ocenil, da se nikakor ni sposobna varno vrniti v dolino, zato se je odločil poklicati na številko 112 oziroma center za reševanje. Ponjo je kmalu priletel helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo HNMP – GRZS in Gorsko reševalno službo (GRS) Bovec, Klemen in Iva pa sta se navezala in začela sestopati.
»Bile so čisto zimske razmere in oba sva se čudila, kako je sploh lahko plezala po takem terenu in prišla tako visoko brez derez. Zakaj ni obrnila, ko je videla sneg?« se sprašuje Gričar, ki je še dolgo potem razmišljal o tem dogodku. »Pa ne moreš v snegu brez zimske opreme v visokogorje! Takšnih napak gore ne odpuščajo in nemogoče bi bilo, da bi sama sestopila brez derez in preostale zimske opreme,« je še povedal Gričar, prepričan, da je ravnal pravilno in s tem morda rešil njeno življenje.Velja za kruto goro
Da je ravnal pravilno in odgovorno, se strinja tudi načelnik GRS Bovec Jure Černič, ki je bil v jesenskem času priča kar trem zelo podobnim intervencijam samo na območju Mangarta. Najprej so na Slovenski poti onemogli štirje planinci, med njimi ena Slovenka in trije tujci. Zaradi poledenelega terena, snega in izmučenosti si niso upali nadaljevati poti in izvleči so jih morali s helikopterjem. Nekaj dni kasneje sta na zaledeneli Italijanski poti obtičala dva planinca, prav tako brez zimske opreme, in tudi onadva si nista upala nadaljevati poti in sta poklicala na pomoč.
GRZS opozarja »Gore kot so Mangart, Jalovec, Triglav, Kanjavec, so v višje ležečih predelih severnih strani poledenele, zato je nujna oprema za zimske razmere: cepin in dereze. Take zimske razmere so zahtevne in ne dopuščajo napak, zato moramo biti tudi sami ustrezno psihofizično sposobni in pripravljeni,« opozarjajo na GRZS.
»Vsa reševanja so se končala brez hujših posledic, vendar pa sem ob takih intervencijah vedno znova presenečen nad tistimi posamezniki, ki jih preseneti sneg v visokogorju. Preprosto ne razumem, kako razmišljajo in zakaj rinejo naprej. Ali mislijo, da bo v višinah vedno manj snega? Ta čas, ko je v dolini še jesen, v gorah pa zima, je zelo zahteven, sploh Mangart je zelo poseben, saj je lažje dostopen. Žal pa se je na njem zgodilo že veliko smrtnih nesreč in zato tudi velja za kruto goro,« je povedal Černič.
Tina Horvat
