Krst je v gorniškem svetu (razmeroma) star običaj (morda se še kdo v vse manj slovenski in vse bolj internacionalni nekoč zeleni deželi uči o znamenitem pri Savici). Nekdaj je bil skoraj izključno namenjen novim alpinistom, ki so morali dokazati, da sodijo med »izbrance«, ki znajo v gorah ohraniti trezno glavo, trdne noge, močne prste in – kar je najtežje – dober smisel za humor, (da nekdo danes v poročilu o smrtni gorski nesreči vpleta nekakšne splošne težave z gorivom in pitje kave pa prav ne sodi v …).
Sčasoma se je ta tradicija razširila še na druge veje, ki izhajajo iz alpinizma: jamarje, turne smučarje, gorske vodnike in seveda gorske reševalce. Če so bili nekoč najbolj na udaru lavinci, ki so morali prestati vse mogoče »preizkušnje«, danes lahko »občudujemo« predvsem gorske reševalce, ki so vedno bolje (ali pa že kar pre)opremljeni, a zato nič manj izpostavljeni hudomušnim ritualom svojih starejših kolegov.
In prav tak dogodek se je zgodil 21. marca 2026 na območju Blegoša.
Krst štirih novih reševalcev – in enega, ki je mislil, da mu bo ušlo
Tistega dne so bili krščeni trije novi gorski reševalci in še eden, ki je pred tremi leti samozavestno trdil, da se bo temu običaju nekako izognil. Gorski svet pa ima svoje zakonitosti – in ena od njih je, da krst najde vsakogar.
Ker pri reševalcih stvari ne gredo po bližnjicah, je bil krst vse prej kot formalen. Kandidati so morali dokazati, da znajo ostati zbrani, ko se vreme v eni uri odloči pokazati vse štiri letne čase, in da se znajo smejati tudi takrat, ko bi se kdo drug raje obrnil in odšel domov.
Sodni senat, rabelj in lavinska lopata
Vrhunec dogajanja se je odvijal v koči na Blegošu, kjer je moral vsak novi reševalec stopiti pred strogi sodni senat in – še bolj strašljivega – rablja.
Rabelj je bil neizprosen.
Enkrat je vihtel lavinsko lopato, drugič štrik, tretjič pa zgolj pogled, ki je povedal več kot dovolj.
Preizkusi so bili takšni, kot se za gorske reševalce spodobi: malo hoje, malo plazenja, nekaj pritoževanja »komisije«, veliko smeha in še več tovarištva.
Ko so vsi štirje dokazali, da znajo sprejeti šalo na svoj račun in da jim ne zmanjka energije niti po dolgem dnevu, so bili uradno sprejeti med gorske reševalce.
Nova moč v društvu – in dva nova inštruktorja
Poleg novih reševalcev je loško reševalno društvo bogatejše tudi za dva nova gorska reševalca inštruktorja, ki bosta poskrbela, da bodo prihodnje generacije krst prestale vsaj tako »nežno«, kot je to uspelo letošnjim kandidatom.
Rabelj pa je ob koncu priznal, da je bil najtežji del krsta – malica.
Kot vedno?
Čestitke novi ekipi!
Krst ni le tradicija. Je opomnik, da sedanje gorsko reševanje, v nasprotju od nekdanjega, ki je bilo marsikdaj skoraj neverjetno trpljenje reševalcev in poškodovanih, temelji na znanju, zaupanju, humorju in skupnosti.
Kakorkoli že, na Blegošu se je 21. marca rodila nova ekipa, ki bo v prihodnjih letih skrbela za varnost v gorah – in to z nasmehom, ki ga ne more zlomiti niti najbolj muhasto vreme. Pa čim manj posredovanj in več časa na (pravem) delovnem mestu želimo …
