V noči na 22. marec 2026 sta se na območju Adamella v Italiji v slabem vremenu znašla dva piemontska turna smučarja, stara 31 in 66 let. Med prečenjem med Rifugio Mandrone in Rifugio ai Caduti dell’Adamello ju je ujela nenadna snežna nevihta, ki je v nekaj minutah povsem zaprla vidljivost in onemogočila nadaljnje gibanje.
Ob 20.50 je na številko za klic v sili 112 poklical njun znanec, ki je prej prejel sporočila na pomoč. Smučarja sta sporočila, da sta izkopala snežno truno in se vanjo zatekla, imela pa sta tudi nekaj tople obleke, ki so jima omogočile, da sta se zaščitila pred vetrom in mrazom.
Reševanje v nevihti
Zaradi slabega vremena helikopter ni mogel poleteti. Aktivirani sta bili dve postaji gorskega reševanja: Pinzolo in Vermiglio, ki je bila bližje območju nesreče. Osem reševalcev iz Vermiglia se je odpravilo proti Passo del Tonale, kjer so čakali na možnost dostopa.
V tem času je ključno vlogo odigral oskrbnik koče Mandrone, ki je hkrati tudi član gorsko reševalnega sistema. Kljub sneženju in vetru se je z podal proti pogrešanima, saj je bil edini, ki je lahko dovolj hitro dosegel območje.
Smučarja sta bila zaradi razmer odrezana od vseh drugih smeri dostopa – reševalci iz Vermiglia so morali počakati na prvi jutranji prevoz s teptalnikom, saj je bilo zaradi snežnih razmer nemogoče napredovati peš ali z žičnicami.
Oskrbnik koče in vodnik, ki je bil tisti večer prav tako v koči, sta smučarja okoli polnoči našla, ju ogrela in varno pospremila v zavetje. Ob 00.30 je bila akcija zaključena.
Zakaj so oskrbniki koč tako pomembni za varnost v gorah
Ta primer zelo jasno pokaže nekaj, kar v gorniški skupnosti pogosto jemljemo kot samoumevno:
oskrbniki visokogorskih koč niso samo gostitelji – so pogosto prva in najpomembnejša reševalna točka v gorah.
1. So najbližje dogodku
Ko se nesreča zgodi v slabem vremenu, so oskrbniki pogosto edini, ki lahko hitro pridejo do ponesrečencev. Helikopterji stojijo, reševalci iz doline pa potrebujejo ure, da dosežejo območje.
2. Poznajo teren bolje kot kdorkoli
Oskrbniki se (skoraj) vsak dan gibajo po okoliških ledenikih, grapah in prehodih.
Vedo, kje so razpoke, kje veter odlaga sneg, kje se teren spremeni.
To znanje lahko reši življenje.
3. So usposobljeni za prvo pomoč in reševanje
V številnih državah so oskrbniki hkrati člani gorskih reševalnih služb.
To pomeni, da znajo: oceniti stanje ponesrečenca, nuditi prvo pomoč, organizirati zavetje, komunicirati z reševalnimi ekipami, voditi reševanje v zahtevnih razmerah.
4. So psihološka opora
Ko se nekdo znajde v nevihti, mrazu ali temi, je prihod oskrbnika pogosto prvi trenutek, ko se človek počuti varnega.
Ta človeški element je neprecenljiv.
5. So del nevidne mreže varnosti v gorah
Koča ni samo prostor za počitek.
Je varnostna točka, informacijski center, zavetje in pogosto prva reševalna enota.
Nočno reševanje na Adamellu je še en opomnik, kako hitro se lahko razmere v gorah spremenijo in kako pomembno je, da so v visokogorju prisotni ljudje, ki znajo pomagati.
Oskrbniki koč so tihi junaki gorskega sveta – pogosto prvi na kraju nesreče, pogosto tisti, ki naredijo razliko med nevarno situacijo in varnim povratkom.
V tem primeru sta dva smučarja preživela noč v snežni truni, ker sta imela znanje in opremo. Preživela sta tudi zato, ker je nekdo iz koče znal in zmogel priti do njiju.
In prav zato je pomembno, da koče vodijo ljudje, ki razumejo gore – in znajo v njih pomagati.
Copilot
