Na ledenikih so ledeniške razpoke, ob stikih ledenika – snežišča s steno (lahko tudi zasneženo) pa so robne zevi, krajne zevi. Krajna poč (krájna póč) je morda malo manj primeren izraz (poč je prepoka v steni, širša kot reža ali poklina, široka za roko ali nogo). Zevi (preprosto povedano) »zazijajo« zaradi različnih raztezkov, kot posledica različnih temperatur, skale in snega ter vode, ki pronica in teče s sten. Zadeve so vsako leto drugačne in so v nekih minulih časih povzročale ogromno preglavic, danes pa poleti predvsem zahtevajo nekaj več (zimske) alpinistične opreme, …
Krajna zev je pogosto prvi stik naveze z resnično alpskim terenom in poseben trenutek. Po hoji po ledeniku in snežišču nenadoma zazija zev med snegom in skalo – mesto, kjer se tura lahko začne ali konča. Prehod ni nikoli rutinski: snežni mostovi so krhki, pogosto votli, razpoke pa se odpirajo že zgodaj v sezoni, zato stare izkušnje niso več zanesljive.
Pri vzponu se naveza ustavi dovolj daleč od zevi, da ne obremenjuje snežnih mostov. Drugi se postavi nižje, izven osi morebitnega padca vodilnega. Ker je v območju krajne zevi pogosto nemogoče postaviti varovala, naveza varuje ob hkratnem napredovanju. Napetost vrvi in položaj drugega omogočata, da se padec vodilnega v zev lahko zaustavi, če se most pod njim predre.
Vodilni mora izbrati najvarnejši prehod: preveriti nosilnost snega, oceniti, ali je most poln ali votel, in hkrati razmišljati o nadaljevanju smeri v steni. Pogosto je treba prečiti zev po najšibkejšem mestu, kjer se snežišče še dotika skale, ali pa po ozkem mostu, ki zahteva natančne korake in popolno zbranost.
Ko vodilni preči krajno zev, mora za drugega urediti zanesljivo sidrišče. Če se sneg nadaljuje in cepina ni mogoče zapičiti – kar je pogost problem pri ukrivljenih ročajih in trdem snegu – se izkoplje globok žleb, cepin se položi vodoravno, nanj se pripne zanka in žleb se zakoplje. To je klasični »mrtvi mož«, ki v dovolj trdem snegu zahteva vsaj 30 centimetrov globine. V skali so možnosti širše: naravni roglji, klini, zatiči ali celo svedrovci, odvisno od razmer.
Krajna zev
Angleško: bergschrund, rimaye, schrund
Nemško: Bergschrund
Italijansko: crepaccio terminale
Francosko: rimaye / Leschaux Refuge (3. julij 2026) Grande Jorasses – Pointe Walker : excellentes conditions. Pas de retour car aucune cordées passent actuellement par le refuge. Attention 
passage de Rimay en pleine journée
Špansko: rimaya
Rusko: večinama kar Бергшрунд
Pri sestopu se krajna zev preči posamično, ob stalnem varovanju. Če je zev tik ob steni, je najvarnejši spust po vrvi. Prvi se spusti, se spodaj dodatno zavaruje – po potrebi izdela sidrišče – nato se spusti drugi in šele na koncu potegne vrv. Če sidrišča ni, se lahko začasno pripne na vrv ali pusti »prusik« na vrvi, da se izogne trenutku, ko bi stal na ledeniku brez varovanja.
ČAO, Turn Gamsove matere – Matej Prijatelj: … »No, tudi po prihodu do potke še ni konec, saj izstopiš na snežišče. Na podlagi dolgoletnih izkušenj ugotoviva, da nama jo bo spet zagodla zahrbtna zev, o kateri je bilo toliko govora v alpinistični šoli, zato se odločiva za abzajl. Prvo nama v oko pade suličar z rinko, ki pa se kar precej zamaje, ko ga Hana obremeni. Druga ideja je back-up metulj, a se spomniva letošnjega PZS-poročila o nesrečah. Sledi seveda kladivo – če sva ga že ves dan nosila na pasu –, a v 15 min ne najdem niti najmanjše špranje, saj je skala tu popolnoma kompaktna. Hana se že od začetka muza, a otroku pusti veselje. Na originalni klin kar pozabiva in se med tolčenjem po steni premikava po polici z že navezanimi štriki, ki sem ju prej dokaj neuspešno vrgel v dolino, tako da zdaj, spletena v dva velika cofa, s polic pometata, kar se pač znajde na njuni poti (IKEA VREČA!). Takrat pa le zagledava šop prusikov na skalnem ušesu. Ker se nama zdi, da so z njimi tako škrtarili, da uho davijo v najožjem delu, jih zamenjava z bolj razkošnimi in se končno spustiva. Direktno v zev. Za zaključek sledi še neskončno odmotavanje in adrenalinsko vlečenje štrika, saj je polica zgoraj obilno naložena. Skratka, takole si človek čisto zastonj ustvari dodatno uro dogodivščine. Če si v dobri družbi, se pri tem zabavaš in se še kaj novega naučiš.«
Krajna zev je letos znova pokazala, kako hitro se spreminjajo ledeniki. Snežna odeja je tanjša, razpoke se odpirajo že zgodaj poleti, mostovi so krhki in nepredvidljivi. Prehodi, ki so bili lani preprosti, so letos lahko povsem drugačni. Zato je krajna zev postala eden ključnih izzivov sodobnega alpinizma – mesto, kjer se izkušnje, presoja in previdnost srečajo z razmerami, ki se spreminjajo iz dneva v dan.
