Delo, 12. september 2003
Spodnje Bohinjske gore
Jezikoslovja se drži rapalska meja – Tine Mihelič je vrgel rokavico – Jo bodo Tolminci pobrali in se potrudili za ustrezna imena?
Tolmin – To poletje so se spet razlogi, da so Tolminci začeli glasno negodovati zaradi poimenovanja venca gora, ki od Črne prsti nad Podbrdom do Mahavščka nad Tolminom tvorijo naravni zid med Primorsko in Gorenjsko. Uporaba izraza Spodnje oziroma Južne Bohinjske gore je privedla tako daleč, da so v neki slovenski reviji namenjeni popotnikom in raziskovalcem vznemirljivih delov sveta Pobdbrčane bralcem predstavili kot “južne Bohinjce”.
Janko Koren, ki je tem goram blizu kot domačin in še bolj kot dolgoletni načelnik (sedaj častni) tolminske postaje gorske reševalne službe, je šel po sledeh poimenovanja grebena, ki med drugim tvori razvodnico med Sočo in Savo in ki jih tudi najbolj ugledni pisec slovenske planinske literature Tine Mihelič imenuje Spodnje Bohinjske gore. Ko smo že pri tem, Mihelič se v predzadnji izdaji planinskega vodnika Julijske Alpe Primorcem opravičuje, ker se knjigi pozna, da jo je napisal Bohinjec. Hkrati Primorce črno na belem poziva naj mu pomagajo priti do imen, ki bi bolj ustrezala naravi gorstva, ki je pol primorsko in pol gorenjsko. Skratka, rezultati poizvedovanj Janka Korena so najprej pokazali, da ljudje, ki so tem goram najbližji, torej prebivalci gorskih vasi od Bače, Ruta, Stržišča in tako naprej do Čadrga in “Tolminskih” Raven svojim goram pravijo “peči”. Pri tem imajo v mislih vsak svojo “peč”, torej skalo oziroma hrib, recimo Rutarji Rodico, Tolminci pa Vrh nad Škrbino. Primorski izraz “peči” je očitno všeč tudi Tinetu Miheliču, saj ga omenja v zadnji izdaji svojega vodnika.
Toliko o ljudskem poimenovanju. Slavni zgodovinar Simon Rutar (Zgodovina Tolminske) se je pri imenovanju teh hribov naslonil na njihove najvišje vrhove. Piše o grebenu Kuka ali grebenu Rodice. Uporablja pa tudi ime Peči. Pred prvo vojno so pisci planinske literature, recimo veliki Henrik Tuma za te gore našli pravičniški izraz Tolminsko- Bohinjske gore. Usoden izid prve vojne je na Primorskem postavil na glavo marsikaj in tudi poimenovanja. Po podpisu rapalske pogodbe in postavitvi rapalske meje med Italijo in Jugoslavijo na grebenih gora med Primorsko in Gorenjsko, se je med Slovenci v tedanji matični domovini uveljavilo ime Spodnje Bohinjske gore. Zdi se kakor, da so Tolmince, ki so prišli pod italijanski škorenj, preprosto odpisali. Pri tem je ostalo. To zagotovo ni pravično.
Janko Humar, ki se za preimenovanje teh gora kot direktor LTO Sotočje zavzema tudi iz praktičnih razlogov pravi: “Zaradi napačnega poimenovanja turistična informacija pogosto postane dezinformacija." Meni tudi, da si vztrajanje pri izrazu Spodnje Bohinjske gore lahko razloži tudi s tem, da na področju jezikoslovja krivična rapalska meja ostaja. Povedal je, da bo občinska uprava kmalu dobila pobudo, da začne postopek preimenovanja. Podrobnosti o pobudi še niso razdelati. Verjetno pa se bodo zavzemali, da novo ime vsebuje izraz Tolminske. Tolminskost “Spodnjih Bohinjskih gora” je v tem, da so te gore s primorske strani zaradi oblike, divjega videza in višinskih razlik res prave gore. Res je tudi, da gre za gore, po katerih se vse vode stekajo na primorsko stran. Podbrčani hudomušno pravijo, da je tako celo z bohinjsko Bistrico, katere del odteka na Primorsko skozi predor (uradno bohinjski!) železnice (uradno bohinjske)! pod Koblo. Morda še pomembnejše od voda pa so ljudje in njihova naselja. Tako imenovane Spodnje Bohinjske gore so z vencem vasi od Bače nad Podbrdom do Čadrga nad Tolminom poseljene samo na primorski, to je tolminski strani. Pokrajina z ljudmi pa naj bi pri poimenovanju imela celo prednost pred tisto, ki poseljena ni.
Janko Koren je opozoril na nadlogo, ki je posledica neprimernega poimenovanja. Gre za težave gorske reševalne službe. Zdi se, da ta uradno deluje na Bohinjskem. Ko reševalci v centralo sporočajo podatke o gorskih nesrečah, dogodke sicer postavijo na Tolminske oziroma v Tolminsko-Bohinjske gore. Sledijo razni zapleti, pri čemer so tisti, ki izhajajo iz statistik o gorskih nesrečah v “Bohinjskih gorah”, najbolj nedolžne vrste.
Katja Roš
