EPIcenter, april-maj 2007
Pred 50 leti so na dan 3. marca ustanovili Planinsko društvo Podbrdo. Čeprav Baška grapa z okoliškimi vzpetinami že od nekdaj nudi idealne pogoje za planinstvo, je bil v času italijanske okupacije domačinom brez posebnega dovoljenja dostop na marsikatero izmed njih prepovedan. Po osvoboditvi se je nad planinstvom navduševalo vedno več ljudi, vendar je bil šele Ivan Anderle, ki se je po osvoboditvi v Podbrdo preselil iz Žirovnice, tisti, ki jih je povezal.
Foto: arhiv PD Podbrdo
Na občnem zboru so Anderleta izvolili za prvega predsednika društva, funkcijo pa je opravljal do konca leta 1971. V prvem letu delovanja je Planinsko društvo (PD) Podbrdo združevalo 184 članov. Kot je leta 1973 v kroniki društva zapisal Karel Kos, so se želeli nekoliko finančno osamosvojiti, zato so kmalu po ustanovitvi vzeli v zakup zasebno gostilno na Petrovem Brdu. “Ker je bila ta postojanka ob cesti Podbrdo-Škofja Loka in ker je ležala na poti planinske tranzverzale Črna prst-Porezen, je z uspehom poslovala, dokler je leta 1959 zaradi rovarjenja od zunaj niso ukinili.” A podbrški planinci so takrat že imeli v mislih nov podvig – obnoviti kočo na Črni prsti, ki so jo pred tem do leta 1958 oskrbovali njihovi kolegi z Mosta na Soči. Nekdanja italijanska karavla na 1844 višinskih metrih je bila v obupnem stanju in pred dokončno odločitvijo je bilo zaznati veliko pomislekov, a Anderle je zaupal vnemi članov ustanovnega odbora, pridružila pa se jim je tudi večina ostalih. Poleg tega se je s finančno pomočjo izkazala Planinska zveza Slovenije (PZS).
Na vrhu graparskega Olimpa
Kot je še zapisal Kos, je delo potekalo v zares težkih razmerah, saj so tri do šesturne pohode iz Podbrda na Črno prst pogosto ovirali dež, megla in mraz. Večino materiala so sicer na vrh prepeljali s konji, nekaj tovora pa so v koših prinesli nosači. ‘To je bil takrat edini zaslužek mladincev in pionirjev za kino,” se spominja Ivan Čufer. Anderle je mladoletnim maso tovora sicer omejil na največ 25 kilogramov – najmočnejši so ramena obremenili celo s 40 kilogrami – a jim je pri končnem tehtanju za nagrado vedno dodal kak kamen. Navadno so se proti Črni prsti nosači podali dvakrat tedensko, v izrednih razmerah pa najmočnejši tudi po dvakrat dnevno. Postojanko, ki so jo uradno odprli 4. avgusta 1966, so poimenovali po Zorku Jelinčiču – planincu in gorniku ter tigrovcu, ki je svoje somišljenike veliko vodil po Baški grapi in je umrl ravno v času, ko so Podbrčani kočo prevzeli od Mostarjev. Sicer pa je za postojanko na vrhu graparskega Olimpa značilna še ena posebnost – do nje vodi tovorna žičnica, ki se na 2,3-kilometrski dolžini iz Stržišč vzpne za okoli 1000 metrov. Gradili so jo v letih 1975 in 1976, in to kljub nasprotujočim si mnenjem v upravnem odboru. Idejni vodja projekta je bil takratni predsednik društva Peter Čufer, ki si je izkušnje nabral pri postavitvi žičnice na smučišču Kobla. V enem letu gradnje so opravili 3745 ur prostovoljnega dela, žičnica, katere največja možna nosilnost je 250 kilogramov, pa je po takratni oceni stala okoli 18,7 milijonov dinarjev.
Danes šest sekcij
In kakšno je stanje v društvu danes? Leta 2001 je njegovo vodenje prevzela skupina mladih na čelu s predsednikom Tomažem Štenklerjem in se najprej lotila obsežne obnove koče. V dobrih dveh letih so vanjo vložili kakšnih 3000 ur prostovoljnega dela, poleg planinske postojanke pa so postavili tudi orientacijsko ploščo in uredili okolico. V društvu, ki šteje 177 članov, sicer deluje šest sekcij: vodniška pripravlja izlete in pohode, markacijska označuje in vzdržuje planinske poti, tu sta še alpinistična in gospodarska sekcija, ki oskrbuje in vzdržuje kočo na Črni prsti, v okviru društva pa delujeta še odsek Grahovo-Koritnica ter sekcija OŠ Simona Kosa Podbrdo, v kateri je več kot 40 učencev članov planinskega krožka. Kot pravi Štenkler, tesno sodelujejo tudi z ostalimi društvi v kraju in s krajani.
Junijsko praznovanje jubileja
PD Podbrdo je na zadnjem občnem zboru 3. marca predstavnik meddruštvenega odbora Posočja Gregor Rupnik podelil slavnostno jubilejno listino PZS. Kot so ob tej priložnosti poudarili, je v jubilejnem letu načrt dela društva zelo obsežen. Veliko nameravajo še postoriti na Črni prsti, junija so na praznovanju jubileja dobili nov društveni prapor, ob tej priložnosti pa so izdali tudi zbornik, ki ga bomo predstavili tudi v eni izmed naslednjih številk našega glasila. Poleg rednega dela društvenih sekcij bodo tudi letos organizirali vse tradicionalne prireditve, kot so Kobalov pohod prvi vikend v avgustu, gorski tek na Črno prst prvo soboto v septembru (v sodelovanju s Postajo Gorske reševalne službe Tolmin) in srečanje planincev na Črni prsti tretjo soboto v septembru. In za konec še ena zanimiva novica – občni zbor je enoglasno sprejel pobudo, da se tek na Črno prst poimenuje po prvem predsedniku PD Podbrdo, Ivanu Anderletu.
Špela Kranjc in Olga Zgaga, PD Podbrdo
Vir: https://socasnik.si/upload/publikacije/epicenter-4-5-2007.pdf
