Zgodovina slovenskega alpinizma – Peter Mikša: Triglav na sto let stari fotografiji prepoznamo brez težav, zato se nam zdi, da stoji nespremenjen. Geograf in geomorfolog prof. dr. Matija Zorn razloži, kako gore razpadajo, kam gre kamen, ki se odlomi od stene, in zakaj na Zemlji ni gora, dosti višjih od osem tisoč metrov.
Pod vsako steno leži melišče, po dolinah reke nosijo prod, včasih pa se odlomi toliko gore, da to opazimo vsi. Kos skale, ki danes leži ob Savi, je bil nekoč del stene. V pogovoru sledimo njegovi poti od vrha do doline in se sprašujemo, kaj pri tem naredijo voda, led, mraz in sila teže.
Med alpinisti se zadnja leta pogosto sliši, da stene niso več takšne kot nekoč in da nekatere smeri izginjajo. Kaj od tega potrjujejo raziskave in česa iz takih opažanj še ne smemo sklepati? In kaj od Triglava, kakršnega poznamo danes, bo ostalo čez deset ali sto tisoč let?
V prvi epizodi je Andrej Šmuc povedal, kako gora nastane. Tokrat gremo na drugo stran iste zgodbe.
